Resnica ena le,
po tebi še hrepeni srce,
duša si še tebe želi,
ali tebi do mene ni.

Preostanek življenja živela bom, 
kakor večina zmore lahko,
le v srcu skrivala to,
ljubezen za tebe samo.

Nikoli vedel ne boš kako,
močno si ranil bitje to,
ljubilo te močno je srce,
srce moje noro.

Poljubljam mesto sladko
enkrat, dvakrat, še in še
tesno me objameš
rahlo zadrhtiš
in sla prevzame te.

Gola ljubiva se na oblakih
angele vzburjava
še gospod ob tebi se naslaja
preden skupaj prideva.
a vse to je le moj sen
resnica drug obraz ima
ista si kot vsaki dan
čista, nedotaknjena.

Uro resnice ob zori odbila,
igralcev kraljice padla kapela,
prihod Godota neslišno zapela,
z uma krvave zavese odkrila.

Slepe ljubezni srcá odrešila,
nedolžnih vojská krvnik zaslovela,
njih golih telesa lica zardela,
nemirnih vodá zavetje stvarila.

Dneve in tedne obupano šteje,
nabrežja vojščak s kraljevo postavo,
misel, so sanje, edino ga greje.

V slepeči vročini smejoč sladoledar:
dva litra, posebej ugodno - za Vas! 
Od vsega kričanja slaboten ima glas 
telo mu je suženj, zaslužek - vladar!

Z ganljivim nasmeškom prikriva prezir, 
otroke in majhne prikazni sovraži; 
ne kaže sovraštva, ko sonce ga praži, 
do vse te drhali in lažnih manir 

Tako bo ostalo še leta in dni; 
dve kepici Kinder za evro in pol, 
zanos je zamrl, a bol še žari

Za vratom slamnat širokokrajnik
navidezno dvozvezdje oddajnik
zajemajoč ljubezensko žlico
bohemskega življenja duh vstajnik.

Nastrgano jagodo si vgnetel
na ustnico trkal kot vroč detel
prijetno dišeč po čokoladnih
vzdihljajih bele nitke dopletel.

Razpršene kapljice. Vonjave
omamno sitijo gomezljave
predele lakotne notranjosti.
Nagiba horizontne daljave.

Ljubeznivost nasmeha šepeta
za sproščene. Čuječnost napeta
se porazgublja med enakimi
naziranji. Zadrtost cepeta.

Tistim, ki želijo omejiti
druge in se pri tem sami skriti ...
Naj se jim zatakne povečanje
davkov nepovratno na os riti ...

Na predvežje naše prihodnosti
morajo vstopati osebnosti
trdnih temeljev zavedajoč se
življenjske moči te umetnosti.