Za cilj si vzemi luno, če padeš, še vedno pristaneš med zvezdami !

V samotni temni noči
odplavale so moje sanje
pošle so zadnje mi moči
da bi še kdaj verjela vanje.

Odšel iz mojega si mi življenja
zdaj počutim se tako sama
preplavlja me temačni duh trpljenja
zakaj - saj ničesar ni bilo med nama.

Sluzasto zeleno
milo
ki diši po
morskih algah
po grdih
kačastih tleh
se je vse
razlilo.

Ali veš kje si ti?

Najdem te
na robu koledarja
zapisane začetnice
tisti dan
ko imaš rojstni dan.
Najdem te med
spletnimi naslovi
moram prav iskati,
ko pa se dodajajo
novi in novi.

Beli šum televizije je predstavljal
zvočno kuliso vsakdana,
ugnezdenega v njegov lajf.

Klikanje je odmevalo po sobi
med brnenjem ventilatorja,
ki je hladil mašinerijo,
neutrudno že tedne,
medtem ko se je na gumbu SHUT DOWN
nabral opazen kup prahu.

Oblečena v trenerko,
nenaličena, v beli majici.
Sediš na postelji,
očala si odložila,
še sita od večerje, dosti čebule in sira
si pojedla.
Ni ti do ničesar,
tarnaš da si zaspana.
Da dišiš po čebuli, nič ne pomaga. Slečem hlače
in vtaknem v tvoja čebulna usta...

nobena mreža
nima dovolj velikih
kvadratkov

v temi
je otip zlata
enak železu

želja je nešteto
želim imeti
kar imam

Tudi sam sem bil v parku.

Bili so griči za griči,
vsak s svojim imenom,
križi iz ugaslih obcestnih svetilk,
ko sem prižigal cigareto za cigareto
in na koncu zalučal škatlico v koš.

Meglena drevesa in vzkliki dijakov
so v meni obujali blede spomine.