V objemih skrivamo bogove.
Spregovorili smo in podobe so obstale.

Gol sem tekel,
da mi je voda oblivala gležnje.
V mislih so me ves čas grizle kače,
zato sem pazil, kam polagam noge.

Klical je ovce v popolni francoščini
(Greta Garbo! Brigitte Bardot!)
in napravil devetdeset sklec na treh prstih
(za vsako leto eno).

Borim se proti ljubezni,
poskušam jo zatreti.
Ne želim, da me prevzame,
ker je ti ne čutiš.

Ne čutiš kamenja v želodcu,
divjega srčnega utripa,
mravljincev po telesu in
pomanjkanja kisika.

Jaz sem ti
ti nisi jaz
ti si ona
ona ni ti.

Jaz sem on
on je ona
jaz in on
ti in ona
jaz in ti
on in ona.

Jaz hodim
ti tečeš
jaz govorim
ti molčiš
jaz berem
ti pišeš
preden previdno
spregovoriš.

Vsak na svoji
strani reke
stojiva
in v motno deročo
vodo srepo
strmiva.
Navidezni most
čez reko
gradiva
da bi mogel
obstati oba si
želiva.

I.
Slovenec sem, priprt do iztreznitve,
rojen v Ljubljani blizu Rakitne,
zdaj tu na školjki v slabosti izjemni
kličem jelene že na kolenih.

II.
Čeprav sem vozil kot Elija so me
v to keho strpali kakor zločinca,
mi vzeli britev in vezalke, da me
ne odpustijo kot samomorilca.

1. Mali zajček
za mojo 
najboljšo prijateljico.

2. Ta zajček
ti bo
vedno prinašal
srečo v življenju. 

1. Ta angel
varuh moj
si ti.

2. Ki me
vedno varuje
pred vsem
hudim v
mojem življenju
si TI.

Tako kot so oni čakali na dogodek,
tako jaz čakam na Tvojo ljubezen.
Moja duša impotentna, polna bolečine,
ki čaka, da ta sama od sebe izgine.

Iz izkušenj ve, da samo se ne bo storilo,
da inercija je zapravljanje svetega časa,
podarjenega, da bi se ljubila,
iz trenutka v trenutek ambrozijo pila.