|
Od 1900štiriin90
|
|
Ko braz miru okrog divjam, sam sebe prašam: a sem sam? Pomoči ni niti z neba, kje vsak kakšna je oseba, ki bi meni pomagala priti do svetega grala svojega praznega niča, kdo z mano šel do hudiča, in kdo sploh šel bi do Boga... bi vam le zaspala noga? Temu sploh ni videt konca pod žarki ta moj´ga sonca!
|
|
|
Od felicko
|
|
lahkoveren
kot sem
sem vznemiril tvojo dušo
zmeraj vse pokvarim
mrači se
lepim te s slino
zapiram kot pismo
poljubljam čelo
mirno spi moja draga
|
|
|
Od emily
|
|
Tvoje starše tikam.
Moj pes te ima raje kot mene.
Podrobno poznam vonj dlak pod tvojim popkom.
Z mojimi lasmi si redno zaupate skrivnosti.
Tolikokrat sva si že izpovedala ljubezen,
da imajo besede odkrušene robove.
Samo upam lahko,
da je ta postelja brez dna
|
|
|
Od MirnaVolk
|
|
Nova tuja zima prinesla je
toploto novega življenja
in novega trpljenja
neskončnega razdvajanja
in mojega naslajanja
v tvojih objemih
in tihih pogledih
ko oko zastane in
srce poskoči
ko se spet prebudim ponoči
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od MirnaVolk
|
|
Sij lune že mesto obliva
ko v dalji luči se blešče
tam daleč nasmeh se tvoj skriva
in srce se sreče zave.
Poti so samotne
pretemne
misli dremotne
obhajajo me
ko sama sanjava in tiha
zaklenem pred tabo
svoje srce.
|
|
|
Od duovox
|
|
Zasanjam ponoči zrem v nebo,
kjer zvezdne steze nam teko,
iščem zvezde sij najlepši,
da mi polepša ga v pesmi.
A zvezda, kot da mi pravi,
poišči med ljudmi ga, v naravi,
tam najlepši našel ga boš v očeh,
sijaj najlepši v rožah, v ljudeh..
Me boža mesečina, zvezd sijaj,
smehlja se luna, ji lica njen mi mlaj,
nežno šepeta, da me popelje v sanje,
spet v snu, v sanjah me objame.
|
|
|
Od okto
|
|
ha-es-de-pe-a
u-em-te-es-ge-es-em
ha-es-u-pe-a
|
|
|
Od NeŠeSita
|
|
Hotela sem ljubiti, in sem.
Hotela sem dotikati, in sem.
Hotela sem piti, in sem.
Hotela sem jesti, in sem.
Hotela sem izločati, in sem.
Hotela sem spati, in sem.
Hotela sem vedeti, in sem.
Hotela sem ljubiti, nisem.
Ti Si. Sem Ti.
|
|
|
Od NeŠeSita
|
Ničesar drugega mi ne preostane
le zazreti se hudiču v obraz,
to bo njegov edini,
z ljubeznijo izpoljnen, poraz.
Ta vrag še niti ve ne,
da ne obstaja,
da bridkih senc je on prikaz,
da je le kletka,
ki božansko Bit obdaja.
Z belo senco črnega dvoma,
z do moči volje, prepričuje,
da bo tako najbolje,
da z belo senco izginila bo tema.
Lastno pomembnost venomer poudarja;
ima se za mogočnega vladarja,
grozi in ustrahuje.
Ne ve, da zgolj suženj je strasti,
zaradi njega, da srce trpi.
Za trpljenje, da so krivi drugi, pravi,
zato ponižnosti se burno zoperstavi.
Svoje vesti raje ne posluša,
in ko udari,
za njim ostane le boleča suša.
Revež pozabil je,
da je le suženj pred Njegovimi vrati.
Boji se spet Eno z Njim postati.
Biti Eno pa pomeni ljubiti in dovoliti si Biti.
|
|
|
Od felicko
|
|
ko potemni noč in zajokajo spomini
spustim glavo
prekrižam dlani
ko zasijejo zvezde - zakriči tišina
bom spustil ramena
in objel svojo žalost
ko se bo jok spominov izgubil v temni noči
in ko bo krik tišine
zanemel ob zvezdnem sijaju
božajoč jutranjo zarjo
bom objel jutro
s še eno zgodbo brez konca
|
|
Beri dalje...
|
|
|
BERI 
