pojdi
vzami mi še zadnji dih
odidi
ne bom se boril

spustil bom zaveso
zaploskal bom
se ti priklonil
zmagala boš

verjami
ne bom se boril
to pot...
dovolj je bilo

nekateri pravijo,da je poljub greh a če ne bi bilo zakonito,ga odvetniki ne bi dovolili, ce ne bi bilo sveto se ga duhovniki ne bi lotili, ce ne bi bilo skromno,ga s cvetjem deklet nebi delili, ce ga ne bi bilo v izobilju,se reveži ne bi nikoli poljubili.

Zbrane v žarnici slabe razvade,
dolga je pot nazaj do rutine.

Nekaj časa še utriplje,
nato v mukah izdihne
in ugaša še dolgo po kocu sveta.
Kot delček spremenjenega ritma.
Kot obraz prejšnje pomladi.

Samo tebe še izdamo, mavrica.
Ti je že Leonardo razodetje
pravil? Harmonija, naravno mletje
se nezadržno bliža. Čuvarica,

Irida. Sanja bleda roparica,
kako bi prevladalo bogokletje
na sam tok zaveze. Noetu vzetje
pravic. Človeško zlo, lažna kaprica.

Med umom in čustvi lok pne nasprotja.
Sledovi Jung, nevidno odpuščanje
peljejo na rob starega križpotja.

Daj, sedi pod lipo. Nerazcvetena
ponudi senco rodoljubom. Jasnim
koreninam se vračaj, blagozvočnim
šumenjem iz globin ovrednotena.

Žilava skorja, srcu zaslutena
sreča. Slovensko sveto drevo pristnim
daje zakon, kot vodnjak izpolnjenim,
kje sme teči voda obogatena.

Na mehak les se zastava obeša,
pod težo dejstev hrasti obledijo,
se kdaj črna beli uravnoveša.

Ko bova spet ležala prepletena,
kot presta in dišeča, kot topel svež
kruh; drhteče si bo upognjen janež
umil obraz na sončnem vrtu. Stena

bo hladila lase, zlato spolstena
se bodo gladila. Če ognjevitež
komajda zaznava zunanji vrvež,
notranjost postane ovrednotena.

Ko bova spet ubežala dotalnim
sencam, ki kakor predolgi rokavi
opletajo nad vnaprej določenim

Čipkasti naborek dotikaš nežno,
zaigrava enočrtni oktavi.
Poneseva mik čez grajski pristavi,
vedno tako posebno in prestižno.

Ko se ljubiva midva je vse družno.
Glasbena pravljica ob še brljavi
sveči, prostor odišavljen skušnjavi,
pri željah prideva prek prav hvaležno.

Globok sva pričut si omogočila,
ko sva združevala nravi, mirnim
in strastnim objemom bit obsenčila.

Izriše žitje pred očmi luneta.
Drobci radosti vzhičeno letajo,
zdaj se kakor otroci razcvetajo
še nedokončane freske prepleta.

Pod prsti se otipa kvaliteta,
ko tako navdušeno trepetajo
blazinice, da spomin ugnetajo
rodovom, saj nastavlja se lornjeta.

Slovenec je tukaj hodil, lastiti
si ni znal svojega dela. Zahrbtnim
je preveč nasedal, prec vrednotiti

Danes sem popila dve črni kavi.
Svet je zanihal proti oslabljenim,
delaje se kakor, da izpolnjenim
besedam žilavost prionegavi.

Pa me zdrami sraka, ki svojeglavi
na veji pred oknom. Čeketa, menim
da sosedam, kako je pod kulturnim
kapitalizmom davek vrtoglavi.

Spet bo potrebno kupiti odpustke,
dvigniti roko preden brkljarijo
prodaš. Priplezati sam čez očitke

Silnost barve rdeče pomeša
veselost rumene. Razobeša
se osvobojen um. Ustvarjalnim
telo igrivo uravnoveša

center moči. Karizmo prikupnim,
odprtost veselja ... Izpolnjenim
prinaša zanos, čast oslutiti.
Širokosrčnost toplo smiselnim

korakom sledi. Prešestnajstiti
zdrava čustva, čakri energijo
odvzeti, se ne da spreprostiti.