Male roke
objemajo velike.
Male želje
tkejo pot k zmagi.
Nad Ljudskim vrtom
sonce sije,
enajst parov nog
čuva pravljico o zlati žogi.

Hej, Slovenija igra.
Hej, nogomet na domači travi.
Hej, Slovenija zmaguje.
Hej, naša zmaga je doma.

1. Ti si
moj mali
skriti zakladek.

2. Ta mali
zakladek mi
pomenidosti,
ki ga
skrivaš ti
v tvojem srcu.

Srečujem tvoje oči,
oči, v katere ne smem pogledati.
Vidim ustnice, ki jih ne smem ljubiti.
Čutim vonj na katerega ne smem misliti.
Držim zvezdo, ki ti je ne smem podariti.
Ali bom našel pot v tvoje sobane?

Zrem v strop,
zrem v steno,
vse je nemo,
a v srcu hrup.
Hrup mi prija,
a me ubija,
to je tvoj glas,
moja melodija.
V želodcu bolečina,
v prsih čutim strah,
težko diham, se potim
a sploh veš kaj čutim?

Kadar morje ponudi plodove
iz rajskega vrta globin, kdove
kolikokrat bo roka segla po
prazni mreži, spustivši sledove?

Pod polno luno se kopa otok.
Mir, ki ga obkroža je bel potok
povratne energije. Nad morjem
se para zavesa, živi pretok.

Preden zaspiš, vse zvezde pozdravi.
Na nebu zakleni želje, spravi
svoj ključ daleč od ključavnice. Glej
utrinke, kažipot ne zapravi.

Lovljenje vetra na izmučena
jadra. Morje zaje utečena
trma. Kot olje se gladko masti,
neukrotljiva srž uročena.

Zjutraj se obrne proti soncu,
ko še ta ni visoko. Na koncu
stebla je ognjeno razbeljena
kana, kontrast razpoki na loncu.

Drobljenje barvnih korakov. Ježa
oblakov čez oblak. Tako sveža
so obzorja brez začrtanih mrež.
Prebuja se kaplja iz dremeža.