Prilepi vroc poljub mi, da moja grenka solza se posuši.
Poglej me globoko v oči, tako mocno, da čutila tvoj bit srca bi.
Objemi me tako mocno, da del tebe v meni ostal bo.
Prilepi, prosim, prilepi vroc poljub mi, da izvedela bom, kdo v resnici sploh si.

Ko vse je izgubljeno,
ko srce je odtujeno.
Nastopi čas treznitve,
ohladitve in selitve.

Odhod s tretjega perona,
zbogom ta prekleti kraj.
Nisi razumela, nisi želela,
to lahko bil bi najin raj.

Kesam se,
vse brez veze.
Toliko truda,
sedaj pa je huda.

Igrivo to pivo,
se z mojo glavo igra.
Odeta v svilo,
v moje sanje prišla.

Prišla, zavrtela,
popolnoma obnorela.
Mislim le nanjo,
zaljubljen sem vanjo.

jbg, lajf je kdaj raj,
veckrat pa peku,
zto folk isce restev v head-u,
pregloboko je zabredu,
vn ne more tut ce bi dilat prenehu
sam je reku
da je preveckrat zajebu,
pa zdej sam je v bed-u
nc mu ni uredu
prevec je fnt filme gledu

poznam prevec folka
k se je je tko zajebal
pa dilal da bi mel za jest
pol ga pojebal
pa se je mogu usest
za par let zapora
tm drkal
skos biu je dou nek spora
zdej pa nej b biu kriu umora
sam prau da ni
v tem je fora
nek folk v lajfu res nima odmora
sam res prevelka smola

Kot da ni dovolj že mraza,
počasi, a vztrajno sneg pada.
Počasi, a vztrajno lega na tla,
brez skrbi na svet, ki ga prekriva.
Vse te snežinke nas spominjajo,
da sami nikdar nismo.
Toda, vsaka snežinka opozarja,
da vsak sam zase pada.

Pod ostrešjem besede
Sem
Le še razprt les

Na večer ko se mrak pretegne
Čez kosem
Razbarvanih brez

Se vitko spotegnjene sence
Kot pesem
Scedijo prek dreves

Preden zadnji odmev povsem ponikne
Kamenim
Skozi razpoke spečih očes

V prvi krik

Od Snežnika do Triglava
poje naj se moja pesem domača
in kamorkoli me pelje srce,
oko se vrača nazaj v svoj domači kraj,
čeprav povsod je lepo
mi doma na Notranjskem vedno najlepše je.

Od Snežnika do Triglava vije se moj pogled
čez polja in ravnice,
a srce moje le eno željo ima,
da ponovno obišče svoj domači kraj.

Igram nežno melodijo
in tvojo rook želim,
da mi jo podaš
in da zapleševa skupaj,
ker le zate ljubezen moja
nežno melodijo igram.

Ne poslušam svojega srca
in oči ne vidijo,
ker zaljubljen sem
in okolice niti ne prepoznam,
ker ti si moja edina.

Hvala ti,
dragi Bog,
da vrnil si mi nazaj
tisto, kar vzel si mi nekdaj.

Hvala ti,
dragi Bog da lahko
spet normalno živim
in brez stranu priznam,
da ljubim še.

Hvala ti,
dragi Bog za vso tvojo milost,
ki si mi jo dal
in ker vrnil si mi vse,
kar nekdaj moje je bilo.

Hvala ti dragi Bog.

Obstal sem na pomolu
ob morju
in iskal nekaj,
kar je izgubljeno
in ne obstaja.

So galebi letali
čez širno morje in
mi spomin prebudili,
da na kraju,
kjer sedaj stojim
nekoč dve duši
zaljubljeni sta stali.

Takrat naju še ljubezen
vezala je,
a po mnogih letih
tvoja prevara razvezala.