Brskam po morskih travah,
ki so jih naplavili
nemirni tokovi morja.
Ranjena sem se zavlekla
na brežino in čakam,
da lačno sonce popije
poslednje kapljice, ki
so se ujele v
vlaknine morskih trav,

Dvignjena megla je razplastena.
Pod prvim slojem nerazcvetena
se neizkušenost nadišavi.
Vmes vrh zlato pokrije poltena.

Če želiš drugačnost, svojeglavi.
Glasba dobrih src se ne ustavi.
Občutek da zvok, ko vse zaigra
in lahko potuješ po daljavi.

Brezvetrna tišina do meje.
Okrog zaobljenih vogalov je
bilo slutiti samo postavo,
ki je na znak vnašala veselje.

Ob krču slastnega trepetanja,
upogiba še vejo spoznanja.
Čvrste prsi bližje tebi, soncu ...
Telo kot ladja. Čer razpolavlja.

Poletela je čez dol bregulja,
osipa se še zadnja češulja.
Mraz dahne skozi sključeno jesen,
nejasna izmuzljiva jegulja.

List se mavriči, kot balerina.
Vrat se upogne, da bisernina
očrta razmršeno podobo.
Roka podana espri blazina.

Sramežljivo veja me dotika,
diši jesen, listje se cedika.
Pa sva šla šelestenju naproti,
pod plaščem noči poljub brlika.

1. Ko nima
nikogar ob
sebi,ki
bi te razumel.

Spomni se
name,ki
vedno mislim nate.

Leživa v travi in zreva v nebo,
povem ti, kaj sem sanjala
in nasmehneš se mi s tistim porednim nasmehom,
ki hoče slišati več.

Povem ti tudi o fotografiji,
ki sem jo odkrila
in ti poslušaš pozorno, zbrano, da ti ne bi uspelo
česa preslišati.