Hoteli ste
ribo (ker veste
- kje smrdi).
Dobili ste
pesem (ali
je to riba?), vi
veste - vi
veste (pre)več

Moj obraz, pravi obraz je skrit. Pred tabo, pred tvojimi pogledi.
Si bil kdaj na slepi poti? Ne? Zdaj si obsojen nanjo.
Ni mi mar kaj si slišal, kaj si videl... spoznal me ne boš.
Ni mi mar kaj so ti govorili prejšnjo noč.
Danes si tu, z mano, ob meni... pa še vedno ne veš kdo in kakšna sem.
Sramota, zate. Moška postava, tako 

Nočem se sestavljati v
sočasju s kriki izgubljenega
galeba. Podiram skalnate
pregrade, ki so jih zmehčali
butajoči valovi tvojih želja.
Ostajam ujeta v kletki
vsakdanjika.

Azur na trepalnicah poljublja
akvamarin na vratu. Izgublja
se ledena kocka, nje kraljica
žrelo vodi med prosojna zublja.

Zdaj sem kaplja, ki telo pretrese.
Zdaj sem veter, šum srce ponese.
Z mokrimi stopali sem odtis
na skali, ki morju dar prinese.

Ležiš na preprogi hrepenenja,
oko se sveti od poželenja,
dih zastane, poglede srečava,
sva na vrhuncu smisla življenja.

Oh, kako sladko koža drgeta,
ko v brezčasju tam se srečata.
Se reka duš pretaka, poglablja,
brez dotika sonci si predata.

V bel ples oči zamakne, sanja,
vso pot ciljnega potovanja.
Proti vrhuncu že vsa razgreta,
za pogledom njegovim se sklanja.

S prsti je objela zlati hlad,
že čuti v trebuhu slast in glad,
ko glasba srčne tone izvablja,
objel jo je mavrice sij, kot žad.

Skozi moje oči smeš leteti.
Se spuščati v srce, drhteti.
V plamenih zreti dušo sebe,
pod popkom oranžno žvrgoleti.