Ko smo bili majhni,
ja, takrat ko smo bili še ...
... šolarčki ...
so nam rekli, da je snov potrebno
ponoviti, ne samo enkrat,
temveč tolikokrat kolikor gre.

Zdi se mi,
da smo si stvar vzeli preveč k srcu.

Po stopnicah gor
in dol
pa spet gor,
saj kleti nimamo,
ven se mi pa ne da.

Na streho,
skozi okno na streho,
da vidim horizont,
da vidim,
da zamujam,
kako svet beži,
kako me ignorira ...

Ce te
toplo sonce
zjutraj na 
tvojo okno potrka.

2.To toplo sonce
te po tvoljih
čicih pozgečka
in ti
zeli lep dan.

1. Ko sonce
toplo sije
se mi
srcek smeje.

2. Ko sonce
zaaide se
mi je
vedno pri
srcu toplo.

1.Ko te
objamem, sem
vidieti srecna.

2. Ta objem
mi pomeni veliko,
ker vem,
da vedno
moja prijateljica.

Sediva na ograji,
z nogami bingljajoč v temo
ga poslušam
Opet, pravi
Zašto, ga zanima
Nikad, mi ponuja v odgovor
A najina svetova sta tako daleč,
da me skrbi,
ali bova razumela
Tako mu samo prikimam
in skupaj se zazreva v zaliv

Rišem slike, prizore
z besedami
ujamem trenutke
na platno
si mislimda ustvarjam lepo
delim to še s tabo.
Ti je všeč?

Vrtam luknje
pa ne v srce
niti ne v koleno
ampak v steno
kamor namontiram polico
in na polico postavim
suhe začimbe in morsko sol
tisto iz sečoveljskih solin
in plastične posodice
kupljene v intersparu
1 euro po komadu
so se mi zdele poceni
tudi polica je iz spara
za samo 2 eura.

Glej! Padaš v brezno
brez upanja, zadane
si indoktrine!

Me misel z blodnjo okrepi,
ko iščem v sebi novi izraz
okolica tega res ne razume,
ko blodim po sebi in iščem si spas.

To so izkušnje moje glave,
ki delajo zame neki nov svet,
svet ki ga nihče še ne razume
spozna ga le tisti, ki je vanj vpet.

Vse se spreminja le z  bolečino
ne želim si jo, ker me jo je strah,
vendar le šok čustvene sile,
premosti človeka v novi čas.