Boječi ljudje so glasni,
srečni so resnično lepi.
Pametni v besedi jasni,
dlakocepijo le slepi.

Preklet naj bo tisti,
on, ki si nič ne upa.
Uboga duša naj trpi,
mož na robu obupa.

Bolj globoka je soteska
višja gora je nad njo
isto se dogaja duši,
kako prežeta je v telo.

Srce je temelj našega življenja
čeprav v njem ni umnih sfer
če ponižnosti v srcu manjka
toliko bolj je človek zver.

tako zgodaj da jutro odteka
skozi kanale obnebja

si odeneš haljo jutranje slane
in se pregneteš v dišave
ki jih ljubosumno hraniš le zase

ter rezko zadišiš še navznoter

Bla, bla, bla,
Zmeri jaz vse kriva
Zmeri naredim vse
Narobe.

Bežim v Ljubljano.
Ne soočam se s
Težavami.

Vsi imajo prav
Mešanje črk
Harvey Norman
Je Avstralski
Toda jaz nisem
Pametna.

Popolna enostavnost,
v pisani besedi.
Čudovita ustvarjalnost,
v kulturni bedi.

Inspirativnost muze,
duhovno osvobaja.
Pero pesnikovo maže,
z rimami razdaja.

Prekleta kurba mi spati ne pusti,
v mislih preganja in se smeji.
Pritisk narašča, tesnoba krivi,
njej se pa jebe in mirni spi.

Pregriznil bi se, se ne da,
z veseljem bi jo, mi ne da.
Pride dan in bo prišla,
takrat, račune bova poravnala.

En človek, ene sanje.
ena ideja, en cilj.
En utrinek, Ena želja,
nesebično podarjena.

En nos, par oči,
ljubka usta, oster jezik.
Ena beseda, srce zareže,
osorno izgovorjena.

Kaj počne ta mož,
vedno sam sedi za mizo?
O čem razmišlja,
išče svojo Mona Liso?

Na srcu prah nabira,
glava temu nasprotuje.
Duša znova protestira,
toda oko njo obužuje.

Ljuba moja!
Znova napisal bi ti pesem
V njej te ljubil
s pogledi
s poljubi
z rokami
s seboj.

Samo zato
napisal bi ti pesem.

Obrezati je Mojzes dal
vse moške na Sinaju,
da bi izpod kožice
vse glivice odpravil.

Tako je preko vere
zavaroval ves nežni spol
žrtvovali so prepucij,
da bo penis čist in gol.