Kako globoko reže vame tvoj pogled,
kot da vrta skozi in se ne ustavi.
Kdaj sva se odtujila, kdaj razšla?
Sediva skupaj a narazen sva...

Prebudil sem se iz kome
mojih misli težkih sanj,
vse so me prepričevale
naj ostanem z njimi tam.

Tam nekje na drugi strani
nisem našel nje,
radi želje po ljubezni,
le po njej sem čutil slo.

Včeraj in danes
kuhata čaj.
Jutri prilije limono.

Gledam jo naravnost v oči.
Črne oči brez življenja, brez sijaja.
Mrtve oči, ki buljijo v prazno.
Njena požrešna usta grabijo vse pred seboj.
Zlato, kamenje in blato.
Gnus v meni naraste,
ko njene neusmiljene šape v agoniji pobijajo vse okoli sebe.

Razvnete besede, ki nemarajo konca
stopinja pot dežjem bres vsakega sonca
šepet v pozabo da glasne napotke
da izven svobode naše so potke.

Kruta dežela. Bres vsakih sanj.
a potke vodijo iz svobode stran.
Poti nazaj so zakrila trnovja...
Srce očrnila temna skalovja.

V temi žal... vsak cvet oveni.

Ko nastavi življenje ti laserske pasti
- ti me le pokliči,
jaz sem pravi detonator!
Ko se izgubiš med živimi mejami v labirintu do uspeha
- imaš številko,
lahko posodim GPS ti navigator!
Ko dobiš 5 na izpitu iz odnosov
- le prisedi,
prepiši kakšno reč od mene!
Ko plevel preraste pot do zmage
- pridi hitro,
imam super dobre nove vrtne škarje!
Ko iščeš oporo, trdnost
- podaj mi roko,
peljem te na rentgen.

Ko me primeš za roko
želim si še več.
Ko me držiš za roko in me objameš
hočem še več, da me božaš.
Ko me držiš za roko, objemaš
in božaš
bi rada še več,
da me poljubiš.
Ko me držiš za roko, objemaš, božaš in poljubljaš,
potrbujem več,
da se ljubiš  z mano.
Ko me držiš za roko, objemaš,
božaš, poljubljaš in se ljubiš z mano,
moram imeti še več,
moraš me imeti rad.

Videl sem svet v rumenih barvah,
jutra, v katerih čutim tvoj utrip,
tople barve v zarjah
in sanje imenovane trip.

Videl sem deželo prelito s krvjo,
premlade duše izgubljene z nočjo.
Videl žrtev okužene igle
v peskovniku za nedolžne igre.

Tvoj razbit pogled na svet
v moje misli je ujet.
Prilagajanje na obe strani ...
le še zaradi potrebe imenovane 'ti'.

Križem rok sedim brez veze,
prav nemarno se mi zdi.
Pogled usmerjam v dno proteze,
ki iz lončka se smeji.

Več ne grizem, reč nerodna,
ampak grizel bi kot prej,
pravi misel nespodobna
in vse misli so brez mej.

daj mi piti
morje
prazen čakam
te
na slanih
peskih