Ti si plaža mojemu telesu
travnik erotičnih vonjav
tvoja koža ebenovine
nosi rebuse plemenskih sledov.
Prsti brazgotinami sledijo
v katerih je obnemel tvoj krik
bol, ki jo belec ne prenese
si prestala s stisnjenimi zobmi
nad mlakužo prebodene krvi.
Prišla z menoj si v moje kraje
kjer so navade sonca drugačne kot pri vas
tu tvoja gosta kri občuti vse zmrzali,
a le ljubezen te do moškega živi.

Skozi izpraznjene sobane pomena
se tihotapim vate.
Prikrito, kakor stemnela senca.

Mezim, povsem brezslišno.
Le še lakomna zver sem,
ko oblizujem tvojo bližino.
Dokler te dokončno ne razmesarim.

prehojena pot mi štrli iz ušes,
poglej me v oči, kaj ne vidiš odsev stopinj?
usojena čast se mi blešči iz nebes
vem kdo sem, kaj delam in kaj govorim
ker, govorim v jeziku množice osebkov
čeprav me pred spanjem žgečkajo te misli
ostajam trden, kot spomenik mojih dedkov
ki, tako kot jaz, nikoli, nikoli ne bojo izbrisi

Vame zarineš topo želo,
ko se razraščaš čez prostor, ki več ni tvoj.
Pa tudi moj je le še malo.

Srago za srago.

vse je

raskav gib obnemoglega ponočnjaka
skrhan odmev prvega zvona
plašen premik zmrzlega jutra

pogled ki pase lakoto brezbarvja

Kozarec vina je smodnik v moji peščeni uri.

Neumorno me spreminja, utruja telo
edino njemu ne morem ustreči
vse drugo lahko v hotenju preobrnem
le dnevu in uri ne morem uteči.

Tudi zvezde in sonca za naše oči
večno krožeče okoli svojih osi,
minljivost jih neumorno najeda
v svojem času so iste kot mi.

Ne bom te budila
v rojevanju jutra
osame zaledenelih sledi
izgubila se bom
v sanjavih kodrih
razbrazdanega večera
(navijal si jih s prefinjeno
gibčnostjo prstov)
ko so izginile samotne poti
(ni jih še prehodil tvoj korak)

da se odmaknem od svetov
vdelanih v poslikane trepljaje
razbrazdanih dlani
zglajeni so bili v robove grčavih sten

zapletem se v netopirjeve  iztrebke
stegnjenih rok lovim ročaj
glinenega vrča
hlastno pijem pajčevino tvojega obraza

odtrgam se od krempljev prikazni
minem v nočnem kriku

razpršen sem kakor bog ki sestopa
vsako jutro znova
iz ravnic obzorja

povsem take barve
kot okrušena skodelica iz katere piješ čokolado
in vanjo umešaš smetano
kremaste tišine