Od Tonny
|
Ujetniki umirajo
pod udarci čuvarjev časa.
Kot dih,
v obleki,
ki stiska,
kažejo svoja drobovja.
Zvezde so zaskrbljene,
ko rablju omahne glava vstran.
Iz obroča zdrsne
ključ do svobode.
Zdrsneš v tanko razpoko.
|
Beri dalje...
|
|
Od Tonny
|
Dokler vsi tako mislijo,
ostanem tukaj.
Ne morem,
niti vas nočem prizadeti.
Trenutek.
Zavidam vam.
Vaš čas potrebujem,
da ga razkosam.
Nocoj se večer ne bo utrnil,
jutra bodo vsa krvava.
Izmikam se,
dajem vam prednost.
|
Beri dalje...
|
|
Od Mladika
|
Nikamor.
Nikar predaleč stran
od teh dvoje oči,
ki tako radi te gledata...
Samo nikamor predaleč,
da ne utopita se
v prekipevajočem vodnjaku solza.
Nikamor.
Nikar predaleč stran
od teh dvoje ušes,
ki tako radi te poslušata...
Samo nikamor predaleč,
da ne oglušita
v trgajočem vetra ihtenju.
|
Beri dalje...
|
|
Od tomm
|
Nisem še videl izraz njenega lica
niti čul nisem zven njenih besed,
nisem še čutil trepet svojega srca,
kaj šele slutil, da bom z njo ujet.
To vsak doživlja za časa življenja
čaka, vzdihuje za kristalom moči,
ve, da bo prišel drugi pol njega,
prelevila se bosta v del večnosti.
|
Beri dalje...
|
|
|
Od Mladika
|
Samo dve besedi,
jasno izrečeni,
zameglita ves svet.
|
Beri dalje...
|
|
Od tomm
|
Odgrnil sem zaveso želj
zagledal mnoštvo poželenj,
vabile so me z očmi
naj jih moškôst zadovolji.
Potrebe so bile velike,
klici nemi, na pomoč
a jaz sem videl samo eno,
ki je ihtela že vso noč.
|
Beri dalje...
|
|
Od duovox
|
Čuden svet trgovcev
Grem v trgovino,
gledam okoli,
nakar trgovka;
oblečena kot...
Tatu zmaj je bil viden,
ja na popku,
zlat obroček na jeziku,
pod nosom, mogoče še kje...
|
Beri dalje...
|
|
Od Urša Cerar
|
Sonce ne sije več na naju,
ne žarijo tvoje oči,
ne cvetijo moja lica,
ne lesketata se najina srca,
senca je legla
tema nesrečnega časa,
ostali so gejzirji jeze
kraterji polni bolečine,
dvignil se je prah
še iz otroških dni
in naju zasul v vrtincu orkana
pokopana pa niso čisto vsa čustva,
nekaj še v vetru šelesti,
prisluhni zadnjemu utripu ljubezni.
|
|
Od Urša Cerar
|
Nekatere izmed nas gensko spremenjene posrkajo že iz maternice,
druge polovijo s kanalizacij civilizacij.
Vsem nam je skupno,
da mutirajo naše celice,
smrčki,
vso telo.
Naj nam v imenu znanosti, napredka 3x dnevno
injicirajo kemikalije v kri,
režejo kožo s telesa,
svetijo v oči.
|
Beri dalje...
|
|
|
<< Prva < Prejšnja 211 212 213 214 215 216 217 218 219 220 Naslednja > Zadnja >>
|
Rezultat(i) 2191 - 2200 od 11418 |