Še kamen nosi skrito moč v sebi,
če kresneš ga, se v jezi zaiskri,
kaj šele človek v telesu skriva,
se ne zaveda, dokler ne vzkipi.

Moji čuti so predstraža čustev
intuicija je smerokaz
v srce slutnja mi odtenke nosi
odkriva kakšen je moj skriti jaz.

Odzvanjajo v meni tvoje misli
tvoje želje in pogled tvojih oči
iz mene piješ zadnje kapi znoja,
ki jih tvoja slast v meni naredi.

Prepojen z ljubeznijo sem tvojo
v srcu nosim ves čustven obstoj
nihče nikdar ne more tega vzeti že po tem naj svet ve, da sem tvoj.

Če sanjam o tebi,
je, kot bi pozimi sanjala o pomladi.

Samo dobra dela so vpisana
nekje v mojem jedru,
ki ni središče mojega telesa
temveč v še neodkritem jedru.
Najti v sebi to žilavo težišče
je slično prepletu štorovih grč le v vodi zaznaš kam se pogreza
a jaz ga v vodi ne bom zaznal.
Našel bom mesto izvor težavam
v svetu krivih telesnih želenj
radi njih je poraba energije življenja
postala  v meni največji problem.
Nimam vpogleda nad dolgostjo življenja
z zmanjševanjem želja se duhovno krepim
takrat, ko v jedru ne bo krivih teženj,
bo v meni resnica, ki je bistvo neba.

Kje so moji copatki zlati?
Daleč tam, kjer so Krpati.
Kam radirka se je skrila?
Ali je dobila krila?
Ne, odnesnla jo je vila
in seveda jo izgubila.
Le kam oni meč je šel?
Princ ga je s seboj vzel.

Zdaj nimam ničesar več!
A le glej glej!
Tu je radirka, prinčev meč.
Tu so moji copatki zlati!
Sem mislila, da so za Krpati.

Vse dobila sem v trenutku zdaj,
zato lahko mirno zaspim nazaj.

Praznina. Tekoča.
Fluidna. Utripajoča.
Daleč se vidi.
A kratkovidnost prevlada.
Vse, prav vse se
ponavlja.

..so kot pesek v puščavi
preveč jih je, da postale bi zaklad
zato je modrecev med nami malo,
ker v tišini sveta nosijo ves jad.

Zamislil sem se nad to žaloigro,
ki jo človeštvo izkašljuje vsaki dan
shranjujejo besede se v knjigah
a po umu redko kdo je v njih spoznan.

Zato nas vodi življenje v prepade
ki znova novi rod obudijo
na srečo niso vse kot živi pesek,
pogled k nebu mnoge nudijo.

Ozkarji v deželi so doma,
prav veliko se jim ne da.
Padajo na Turbarije,
so vroči privrženci Kmetije.

Kulturno zadovoljeni,
z harmoniko in veselico.
Duhovno potešeni,
z mašo in Družino.

Kravica ali njena mamica,
to sedaj je vprašanje?
Naj določi slamica,
obema seveda spoštovanje.

Lepa mlada kravica,
njena jezična mamica.
Jama ali jamica,
v mislih , poigravam z njima.