Življenje je ptica iz sanj.
Iz teme drsi v luč nazaj.
In spet iz luči v temo,
vrača se znova v raj.

Če ljubiš, potem ljubi zdaj.
Nikar ne zapiraj oči.
Ne čakaj, ker ptica iz sanj,
je ptica. In ptica leti.

Razpotja zvezd,
nasmeh na obraz,
morja priložnosti
mrtev tvoj izraz..

Končica srca
na koncu prsta,
ko ubijaš vstajenje
>>NajiNo<<

in jaz..

Zbeži stran,
stran od preteklosti,
stran od sanj,
stran od doma, stran od ran.

Zbeži stran!
Najdi svojo streho,
naredi svoj dom,
zažgi staro stanovanje,
zgradi s pepela svoj raj.

zdaj vem, človek

vsega je na svetu dovolj
samo mojega naročja ne
še nikoli ga ni bilo

v najenostavnejši kompoziciji
so mi odrezali glavo
in roke pri dnu so našle pomen

preveč preprosto je

Nekoč se je Kraljična sprehajala po obali.
Bila je neskončno osamljena,
s solznimi očmi se je ozirala proti nebu
in rotila zvezde naj ji prinesejo srečo.

Tedaj so se zvezde, ganjene
od teh silnih kraljičinih čustev,
odtrgale od neba
in začele v rojih padati na Zemljo.

Nežna je bila njena roka...
kakor materina dlan,
oči modre kot nebo,
lasje zlato pšenično klasje,
obraz boginje ljubezni...

Odšla je z nočjo,
le spomin je ostal,
čarobni žarek mesečine,
vonj po vrtnicah, ustnice,
nepozabna noč sanj...

Valovanje dveh zelenih
listov v distanci,
je bilo enako hoji v štric.
Hoja v štric,
pa je bila enaka dvema vzporednima žicama elektrike.
Vzporedni žici elektrike,
sta bili podobni letenju dveh raket v neskončnost
Letenje dveh raket v neskončnost,
je bilo podobno padanju dveh kaplic dežja.
Dve padajoči kapljici dežja,
pa sta bili podobni padanju NAJINEGA v kurac

Pred rojstvom so pripravljeni načrti
ne spreminjaj jih v svoji pameti
odzivi, to so tvoji kažipoti,
a z njimi čas, ki ga ustvarja kri.

Mnogi zaprejo srce za zapahe
izkrivili so želje svojih stanj,
poslušajo le Ego svoj'ga uma,
a tam ni sočutja, še manj sanj.

tiktakanje ure
oddaljeno bobnenje
približajoča groza... napad!

polno ležečih poražencev-
nikoli ne vstanejo

mrtvo // nikoli

oddaljeno bobnenje
in nežen sneg se počasi spušča ...

Vsepovsod mi odmeva,
misel vse o njej zajema.
Napisano od mene tam, tu, tam

Še zlasti zanimiv ima pomen,
pomen, ljubezni biti vreden.
Ki pozna naj ga vsak, vsak jaz, ti, on.

Amanda, to je ime,
ime v meni ljubezni goreče.
Ki se je vnela, ki gori in bo gorela.