Pel bi
pa ne znam
peti
plesal bi
pa ne znam
plesati
igral bi se
pa nisem več
otrok
jokal bi
pa ne morem

Ne razumem ljudi, dvoličnežev...
Medtem ko obsojajo nasilje,
prikimavajo pobojem, vojnam,
celo prizadetest igrajo, pa ne napravijo nič,

srce imajo kot kamen 

Pravijo, da gre le za samoobrambo,
v imenu pravičnosti uničujejo, pobijajo...

Moja misel je vesolje,
dobro vem koliko znam
toliko se lahko razširim,
obenem tudi rad kaj dam.

Tako si ravnovesje ustvarjam
v tišini dušnih res,
telo je končni del spoznanja
v njem je vse ljubezen, bes.

Padec z rdečega stola na nos,
odvzeta topla postelja,
zaplenjeno zaklonišče pod košatimi hrasti,
utapljanje v brezupu brez rokavčkov,
izgubljena nit do veselih občutkov.

KER SI KOCKA LEDU IN JAZ BREZ VŽIGALIC LJUBEZNI!

Srečo sem zastraševala z godrnjanjem,
v nizki start se je pripravila ob prvih znakih mojega brezupa,
šprintati pa je začela,
ko sem jo preklela,
prestrašeno se je skrila,
v zaklonišču treslo se je še veselje,
ob malce mojega smeha pa previdno sta se oba vrnila,
začela z običajnimi deli v prostovoljenem društvu za pomoč odvisnikom od ljubezni.

Na nebu le tvoje ime,           napisano z deviško krvjo mojega srca                            Srce krvavi in izdihuje,       bije še zadnje takte.                                                                               Nebo prežema tamačnost             zaprt je zastor izdajanja       Srce krvavi in izdihuje,         odbil je zaddnji takt.

Ljubezen je odeja -
bombažne niti dni,
ki minevajo.

Osamljen človek živi
in se trudi
vedno oprezen
živžav barvil
v rokah drži barvico
svetlejši toni
temnejših dni
temnejši
svetlih
odprtih
oči zaprtih
dlani

Delitev celice,
deljenje z drugimi,
deljenje hrane in ljubezni.

Lovljenje oblakov,
padanje na tla.
Iskanje skritega zaklada,
zlatega srca.

Tempus je čas,
je eros ljubezen?

Nizke misli, visoko življenje.
150 centimetrov, še 2 metra do življenja,
bitje srca, kadenca...

Ura je ena in zdi se, da se
noč ne bo nikoli končala.

Umetna svetloba je prilepljena
na cesto in pločnik ob njej.

Postavila se je na ogled...
Bila je kot boginja,
Njene kretnje, lepota,
telo kot izklesano,
brezhibno, resnično...

Lasje kot pšenično klasje,
obraz prelep, privlačen,
telo podoba idealnega,
vsak gib predvidljiv,
njen glas očarljiv...