Duhovnost iščeš za prihodnji rod?
Kjer je ni, jo pričaraš.
Zlate barvice so tvoje besede.

Prekrile jaso so snežinke,
odele jo v pajčolan skrivnosten, končale ples so svoj lahkoten
opojnost snežno, lepoto zime..

Na mojo dlan lahkotno se spustila, 
kot da v solzo hladno se je spremenila,
želela je morda da vidi, me spozna,
da ples čaroben z vetrom svoj konča....

V gozdu sem srečala dež.
Šepetal mi je tvoje ime.
Pustila sem kapljam
polzeti po licih.

Samo včasih,
ko moja roka išče tvojo,
ko sam zaspim,
ko se sam prebujam,

ko v ogledalu vidim samo sebe,
ko sam pijem kavo,
ko zvoni telefon,

Ko naju odročna divjina objame
razpre se širina tvoj'ga srca,
čutim drhtečo lepoto siline
v njej se ves smisel življenja zazna.

Sprejemam vase tvoja hotenja
celôst mojega bitja se ti preda,
raj, samo raj se iz tega poraja,
milina in nežnost telo razcefra.