Tema neprespane noči
 mraz
ki se zažira mu v kosti
solze neizjokane
zalivajo
 staro trpeče srce

Kako bi jima lahko
lepo bilo
njima ki sta
 ljubila se
življenja lepote in bolesti
si delila

Prišla je smrt
njo mu vzela je
leži sedaj
sam v temi
srce mu
para bolečina

Bila sem dih in ti bil si stih, ki zame ga ustvaril čas je v polnoči. 

Živèl je nekóč velikan grozoviti,
noben ga junakov ni mogel ukrotiti.
Je Góljat mu Grózni grčávo imé,
telo mu je gôrko, nam up ves izjé.
Je koža mu trda, oklèp je težák,
je sablja mu ostra, je silni silák.

A pride enkràt mu nasproti mladenič,
in reče, da neha naj z grôze sejanjem,
in reče: »Prenehaj mi z grdim ravnanjem!«
in hoče, da neha naj s srepim divjanjem.
»Drugače izkusil pa mene boš srd,«
poslan on od tàm je, kjer rajski je vrt.

Srečal sem starca, v njegovih očeh,
je ležalo vesolje. V vesolju planet.
Srečal sem mladca, v njegovih dlaneh,
je roža vzcvetela. In šel sem naprej.

Srečal sem volka, s tisoč zobmi,
v njem gon živali in divje oči.
Začutil zobe sem njegove in dah,
na grlu počival le njegov je strah.

prazen list papirja.
na njem odsev daljnih neviht.
kako tanka je včasih površina,
ki nas deli od naših dvojic.

počasi tone za obzorje.
je sonce to, ali občutek da si bil živ?
kdaj voda ni voda, je morje?
kako lahko ribo utopiš?

Mami, hvala, ker si nas rodila, A kljub našim vragolijam nas ljubila,                      Res si nas veliko naučila,     In skrbno nas v življenje usmerila.                        Je vsak od nas dobil toplino,    In ustvaril svojo si družino.

Poti različne vodijo nas naokrog,                        A v srcih smo pri tebi vedno in povsod.                    Poznamo tvoje ustvarjalne želje, Le trdno zdravje, sreče naj nakloni ti življenje.     Energija pretaka se med nami, Radi te imamo, mami!

Sem slikar,
pa ne znam slikati.
Sem kipar
brez znanja in materiala.
Imam glavo in jezik
in upanje, da kdo me razume.

Kako turoben dan,
megla in dež in mrak,
a iznenada upanje spet tli,
da jutri bo že lepše,
da jutri vse se spremeni.

jajca! jajca! sama jajca!
in neustrezna pašta.
in asociacija na risanke
tiste, kjer ne govorijo dosti
ko se negdo tako jezi,
da mu gre para iz ušes

in nihče ne vzame v mar
velik nož v moji roki
nabrušen ravno zjutraj.

Kosi vate letijo,
se po dolini razkropijo.
Po praznikih diši,
čas v katerem smo srečni vsi.

Keksi, darila,
zima, ki ni mila.
Čarovnije da je kaj,
lučk sijaj.

Rdeča nas obdaja,
veselje razdaja.
V pričakovanju nanj,
ki otrokom se prikrade iz sanj.