zmaj, ki joce?
je sploh mogoce?
pa saj je zmaj,
naj pocne kar hoce.

Lahko se zjoce,
ce se mu zahoce,
mogoce tega noce,
pa vseeno joce.

__________________

ko bi bil se zmaj,
bi letel nazaj,
toda sedaj ne leti vec,
ker je na sinjem nebu zrak smrdec.

o zivljenje ti, zakaj presenecenja prihranis mi,
ki za nikamor niso, kot za pod mizo,
ali pa za obesit na klin, pa ja tako sem fin.

srca nezim in topim, ce le morem, jih ljubim,
a vcasih tudi mene odnese, usoda naj zdaj to prenese
in z voljo me podpri, ker rad jutri ljubezen vdihnil bi.

da lahko bom dal vam spet, kar pricakuje ves svet,
toplo misel in ljubezen, ker nocem vec biti jezen
in dusiti vse lepo, kar ob meni hodilo bo.

Ti si vse kar sem si zelel,
zarek tvojih oci sem ujel,
soncnega zahoda je ubeznik,
v vesolju tava kot prestreznik,
ko zagleda me, potegne me,
poboza me, me zbudi,
zapornika v meni prebudi
in ti hitro ponudi,
kar lahko ti nudi,
takrat se zave, da kri in meso,
je vse, kar premore.

(NAMESTO LJUBEZNI POEZIJA)

Nisem ti pisal zato, ker bolan bi bil,
Pisal sem zato, ker bil sem debil,
ker vedeti ti nikdar nisem dal,
kako sem te ljubil in da sem se bal,
da ti tega povedati nisem znal.

pesmi, ki jih gledas in v roki drzis,
so tisto kar le zaljubljeni lahko dozivi,
posvecene so tebi, da zabavajo te,
in ce kdaj pozabis kako posebna si,
govorijo o tem kako cudovito bitje si ti.

Debli sta se ovijali nežno,
topel veter je kosmal hvaležno
sije nitk ljubezni, ki krožijo
dalje. Nebo intimno razsežno.

Na vejah poljubi brložijo,
tvoje iskrive oči žmerijo
zasanjano. Čista okrepčila
srca korenin ne spremenijo.

Na tleh v dobi zdej sedim,
jočem in se ne bojim,
č kdo me vid, ker to je sam bolečina,
k se zdej z leti sploh več ne spremina.

Obujam stare spomine, k so plod bolečine.
Minil j že velik let, sam komi zdej boli me.
Upam, da kdaj bo pršou tist dan, k bom spoznala, da življenje ni zaman
in na novo zaživela,
vedla, da nikol nism trpela,
čeprou sm tist kraj, tiste ljudi ful rada mela.

...

In tako, ko smo odšli je bilo.
Nismo odšli kot ponavadi,
zdaj nas več nazaj ne bo...
Zdaj odhajamo dalč stran..
bilo mi je lepo,
s spomini v glavi grem najprej,
upam, da še kdaj bo spet tako.

SI ŽE KDAJ VIDU BREZDOMCA,
K JE SEDU NA VOZIČKU IN ZA DNAR PROSU,
IGROU NA ORGLCE, SAM DA BI LAH ŠE DRUGO NOGO NOSU?
NČ NI UPIU,
DA BI KEJ DOBIU.
BLA JE VROČINA, SAM NČ NI MEU DA BI PIU.
PRED SABO MEU JE TABLO, NA KERI PISAL JE T, DA BI MOGU NA OPERACIJO,
PA ŠE EN KOZARČK ZA DNAR,
SAM NOBEN NI BIU TKO DOBR, DA BI MU GA DAU U DAR.
USEDU SE JE PRED TRGOVINO, NA VROČINO.

LETA SO MINEVALA,
JE VSAK LETO BLA STAREJŠA,
V ŠOLI NA KROSU USAKIČ POČASNEJŠA.
NI MELA VOLJE, DA POSTALA BI BOLJŠA IN MOČNEJŠA,
KR NI VRJELA, DA LAHKO BI BLA HITREJŠA.
VSAKA NOVA NOČNA MORA JI JE KVARILA MOŽGANE,
VSAKA NOVA LAŽ GLOOKO JO V SRCE ZADANE.
IN KO ISRENOSTI NI SE USE JI GLUPO ZDI.
NE RAB ZEMLJEVIDA, KER JE NA KONCU POTI.
GLEDA U NEBO IN SPRAŠUJE ZAKAJ JE TKO,
ČAKA NA ODGOVOR,ČEPROV VE, DA GA NE BO.

Gledam slike stare
iz omare,
iz tistih dni,
ko si biu še tuki ti.
Ko si se smeju,
sploh nisi vedu kaj bo,
noben si ni mislu,
da bo s tabo odšlo
tok lepih spominov
in, da pustu nam boš sam bolečino,