Od Amadeus
|
Zarežem.
Gost oblak
ostaja v meni.
Odhajam.
Zaslišim
zadnji krik.
V samoti.
|
Beri dalje...
|
|
Od Amadeus
|
Gledal si me,
iskala sem temo.
Nisi me videl,
bila sem luč.
Čakala sem list,
besede so letele.
|
Beri dalje...
|
|
Od brezno
|
zdrenjava se v taksi
vihaš nos
ti smrdi ?
taksist ti ni všeč !
ogleduješ
z očmi ga slečeš
do pasu
|
Beri dalje...
|
|
Od matejovič
|
Skozi čas vse slike zbledijo,
spomini srca pa se le še krepijo
dokler več ne bo nikogar od nas
in ko se požel,še zadnji bo klas
Še tudi ko ušesa in oči nas zapustijo,
ko počasi več nimamo moči, se spomini še borijo
in nam ne pustijo,pozabiti na trenutke prečudovite,
niti tedaj,ko počasi v neskončnost le zaspite.
|
|
Od kiara
|
Jaz, streznitev otroške duše;
Jaz, skuštrana griva misterija iluzije;
Jaz, telo posvečeno strunam vesolja;
Jaz, vzdih po nepopolnosti in drugačnosti;
Jaz, ustnice polne sočne omame;
Jaz, imaginacija in pravica;
Jaz, ki nisem ona druga;
Jaz, inspiracija norosti;
Jaz, naslovnik zapečatenih pisem;
Jaz, obljuba in spoved;
Jaz, ki v svoji neskončnosti srečam sebe.
|
|
Od Fif.
|
Dlake poganjajo iz mojih nog.
Nevem zakaj so tako goste.
Tako črne.
Srbi me vsak milimeter telesa.
Mogoče imam preveč zgubane možgane.
In preveč vidim v stvareh.
Lahko pa je samo to, da ne najdem britvice.
Niti pene.
Kaj mi bo prinesel čas?
|
Beri dalje...
|
|
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Sanje se čudežno nagnetajo.
Vse vidijo, milo šumotajo
prvotnosti. Srž ozavestiti
je drugotnost, ne samozatajo.
Kar slišiš, noče bosopetiti
za čelom kolone in butiti
ob skalovje, kjer seme čredijo
furije. Noč poistovetiti
|
Beri dalje...
|
|
Od abigail
|
Opel Corsa, dober stroj!
Na kredit, a vendar moj;
v njej se vozim kot princesa
na temnem konju v nebesa.
Ne glede na padavine,
na razdaljo ali čas
lovim življenje, da ne mine,
preden uvene mi obraz.
|
Beri dalje...
|
|
Od abigail
|
Ostal je le spomin,
ki je preživ,
da bi minil,
kot mine rosa v soncu
in je preživ,
da bi minil,
kot mine vse na koncu.
Ostal je up,
ki globok je kakor morje,
močan kot strup,
ki mi megli obzorje.
|
Beri dalje...
|
|
Od duovox
|
Njih zbralo pivskih bratcev se je pet,
da v krčmi spreobrnili bi ta svet,
tegob je polno, obtožujočih je besed,
kar za šankom odpravil bi ves nered.
Se prvi že huduje, premajhna pokojnina,
bo lonec prazen, predraga je svinjina,
vse drago je, ga strah je v trgovini,
da ob cigaretih, primaknil bi k svinjini,
|
Beri dalje...
|
|
|