Kjer Sava šumi, vasica stoji,
z gozdovi obdana, v soncu žari,
malo prisluhni, ozri se naokrog,
živi tam družina, peterih otrok...

Martina, Mateja sta dvojčici mali,
poleti sta leta štiri stari postali,
še Jurček in Primož bratca tam sta,
računata, pišeta, že v šoli sta oba.

"Lepi časi" končani.
"Lepi dnevi" posrani.
Upanje ostaja.
Mogoče pa se obljube izpolnijo same od sebe.

Egoistični ljudje mi trkajo an okno.
Nočem jih.
Živim v svojem svetu.
Svetu, ki se ruši vred z Meto.

planina je res zajebana stvar sama mafija  a dj no sej to je kranj haha če bi ret kej pametnga povedu prej premisl da navš se poj zavedu k če je kej narobe hitr veš kva je scena da po kran hodš peš u kran se ne zajbavi k hit lah kej dobiš če nisi zadovoln hitr jo pobriš kle gfolk prhaja in dohaja kle se ne spašuje folka lkle se hitr ve kva se lahko in kaj ne sme tko da fol k iše probleme ne hodte v kran

sediva na plaži poljubim te kr tko
ko odišeš mi ni lahko
vedno bol in bol si te želim
nism srečen dokler te ne dobim.
ljubim te ne zapusti me

Konstituente bivajočega,
aporije in pojmi,
transcendentalije,
singularnost in bitna počela,
prigodnost ali kontingenca?

Tisoč učenih besed,
zato, da povem,
da ljubim svet?

Krvave solze točim v dlani,
Roke so polne bledih brazgotin,
Iščem rešitev da v ozadje ne zbledim,
Kdo me sploh sliši da kričim?!

sliši da kričim...

kričim...

Sence zlivajo se v črno globel,
mrtvi obrazi znotraj iščejo svetlobo,
roke blede in krvave se stegujejo po meni,
trgajo me iz lastnega sveta.

Jezni glasovi kriče mi režejo ušesa,
edini sladki glasovi pa so onemeli.

Okoli mene smrad oddaja vlažna zemlja,
korenine me ovijajo v objem boleč,
obolelo srce mečkajo v kup gnilega mesa.

Z besedo in dejanjem
je omrežil ji srce
ni dopustil da bi trezno
razmislila še kakšen je.

Kot oblak jo je nosilo
iznad zemlje, iznad tleh,
saj ni vedela v življenju
kaj pomeni za njo greh.

Ni me več ...
Ne maram diha groba.
Pepel naj veter v val ponese.
Drobne cvetke mi pustite,
da me z njimi stran odnese.

S cvetjem modrim plavala bom,
potopila se v globino,
naj spominčice sinjina
večno mi modri
sivino.