Ko sonce zaide
za goro
in mrak
poljubi dolino
prilezejo
iz brlogov
nočne ptice
in začnejo
svoj večerni ples

Pokaži romarjem
pot do svetišča
pokaži zgodovini
svoje namene
pokaži vojakom
bojno polje

tik tak
tik tak

Rodi se
otrok
v solzah sreče
v rokah ljubezni
na prsih
matere
rodi se
otrok
otrok sonca
na krilih
sanj

S tresočo roko, solznih oči,
sem pred teboj,na tvojem grobu, da ti poklonim cvet,
cvet košate krizanteme,
prižgal ti bom svečo,
da počastim tebe, tvoj čas,
si prikličem v spomin čas,
dneve, ure minute, 
v času ko si živela z nami...

V soodvisnosti živimo
mladi in odrasli svet,
stari mlade naj učimo,
kako je človek z dušo vpet.

Tako se dviga vsem spoznanje,
da ne pozabimo vsi,
od nekod smo vsi prispeli,
na zemlji so le šolske dni.

Se Jurček veselo v pesku igra,
ko mali tam kuža k njem priskaklja, 
se valjata v pesku, se Jurček uči,
da lajati znal bi, renčati se zdi.

Sprva vesela v pesku oba,
glasna, igriva kar se le da,
a Jurček razmišlja, to bo hudo,
zobkov še mlečnih, nakako že bo.

Za tuja gnezda polaga dušo
pred in po mraku. S suho rušo
vrženost inkarnacije bitja,
strahopetnim skrivaj maši pušo.

Znanilka pomladi, rep zakritja
podtakne, dolg je podmenek vpitja.
Pregrešno, največje gosenice
pogolta v imenu sožitja.

Na srce mi padajo kaplje dežja,
iščejo temen kotiček,
stekajo se v grenke potoke,
nabirajo se v vodnjaku solza.

Oči se ozirajo v uničeni svet
zamanj iščejo žarek luči,
dim grozot se dviga v nebo,
zapušča ta svet zaklet.

;)