Včeraj je umrl prijatelj.
Ves ponosen sem mu pokazal
svojo prvo pesem po izboru urednika z naslovom Slabo razpoloženje,
ki gre takole: drek, drek, drek
dober tek.
Čez pet minut ga je obšla slabost.
Drek.
Čez eno uro
pa je umrl.
Drek.
Res mi ni pisati temnih pesmi.
Počivaj v miru.

-

Jerina, sonce te občuduje
in morje ljubezen vate snuje.
Jeklene si volje svojevrstna
trta, srce milo up domuje.

Ne boš mlahava! Samozavestna
drža tvoja ni nikdar objestna.
Karminsko rdečo kri usode
pokrije vijolično dražestna.

Floralia.

Vesolje in norec.

Vestalka na strehi .

Globoko
občutiš besede
spremenljivih večerov,
ko bosih stopal drsiš...

?

Razsekane rjuhe in
krila insektov.

Pod kužnim znamenjem
prostitutka
rjavih nogavic
piše pesmi.

Rumen suknjič in
baročni čevlji.

Ne moreš nazaj.
Samo naprej
ali drugam.

Nazaj se ozreš;
vidiš črepinje
ali sram.

Hodiš naprej,
v kovčku ostanke časa
tovoriš sam.

Z ledenimi prsti
Se dotikaš razžarjenosti
vžganih poljubov

Zdrznem se
Ko se prilepiš na potešenost
Kipečega nedrja

Razpreš neprebujene
Lotosove cvetove
Zadiši po sledovih noči

Dan ni bil čisto izgubljen,
čeprav tako se zdi,
da nate toliko stvari
se zvrača, da po šivih poka.

Izpolnil si ga vsakokrat,
ko si z dušo mehko
(ostalo je vse plehko),
pobožal svojega otroka.

Medi Bru : Tako! Pa smo ga zrihtali!
Zdaj se pa še malo založimo,
potem pa veselo naprej....
Na, vzem'ta hruške, dobre so!
Janko : Hvala.
Metka : Hvala.

Pljuča polna netopirjev
prah njih kril roji
sonični utrip krvi
mrzlično iskanje eritrocitov 

zapomni si
zapomni si
kri ni kriva
da ne rasteš navzgor