Od Athene noctua
|
V jeseni drevo,
kaj ostalo je od njega?
Le grobo deblo,
neutrudne gole veje
ki raztezajo se okoli njega,
ki strašijo ga vsega.
|
|
Od Athene noctua
|
Ljubil sem tvoje obraze, življenje,
veselil sem se petja ptic v pomladi,
veselil hladne zime se odeje,
ki me vedno v srcu ogreje,
rad prisluhnil sem topolom,
rad sem strune ubiral smrekam,
rad duhal sem tvojo slast,
a zdaj vse je mimo.
|
Beri dalje...
|
|
Od Athene noctua
|
Na nek,
katerikoli že način,
podoba je,
da vpet sem v razum
kot kontinetni,
ki jih širno morje obliva,
vse ostalo je le šum,
ki zdaj tu, zdaj tam prebiva,
skok v reko razuma,
z visoke pečine skok
v ribnik, ki ne veš mu izgleda,
|
Beri dalje...
|
|
Od Lolla
|
V črnih jutrih iz tvojih prstov
srkam krvav nektar ljubezni.
Bela breza je ukradla spomin,
ki je izkrvavel iz obličja njene krošnje.
Srkam zadnje kaplje
sladke inzulinske rezistence,
ko v sinoatrialnem vozlu ni več
ljubezni zame.
AP = O ...
Ljubezen je v aritmiji.
|
Beri dalje...
|
|
Od emily
|
Ne pišem in ne razumeš,
da ne živim brez okov,
mi daješ krila
in odpoljubljaš solze,
si bil in si slan in lepljiv
in jaz se lepim na tvojo lepoto.
|
Beri dalje...
|
|
Od Rika
|
vse se lesketa
v znamenju
popolnosti
skozi svilnate
oblake
zavite v lepe
besede
nisi princ
če čakaš na konju
da naskočiš
vsako kobilo
ki ti pride
naproti
|
Beri dalje...
|
|
Od Puščavnik
|
Povej mi, ti, ki si,
Kako naj se neham opotekati prek tvojih besed.
Jezera so tako brezpredmetno modra,
Da izgovorjeno ali zapisano njihovo barvo
Razbije na kapljice brez barve.
Vse, ki so kot ti postanejo kapljice brez barve.
Le ti ohranjaš mavrico.
|
Beri dalje...
|
|
Od isoncek
|
V temnem zvoniku odzvanja turobno
vsa žalost, požeta v srnišče grenkobno
in padajo z vrha prežrtih želja
ostanki odrezanih smislov sveta.
V somraku zvonove zamolkle poslušam
in veke prozorne zapreti poskušam,
ker rada za krike bi slepa postala
Zenice pred trganjem žil varovala ...
|
Beri dalje...
|
|
Od isoncek
|
Bolna luna je lovila
moje presejane sne.
Z žarki me je oplazila,
a ne bo me strla, ne.
Voz je tiho že odpeljal
in spet sva na njem,
kot že večkrat,
izstopila bova pa - potem.
|
Beri dalje...
|
|
Od isoncek
|
brez besed sem ti pela
miže sem te videla
srh čutila brez dotika
brez maske sem ostala
brez misli sem padala
in sem te imela
zdaj te v drobu čutim
v sanjah ni odmika
še si svetla slika
|
Beri dalje...
|
|
|
<< Prva < Prejšnja 291 292 293 294 295 296 297 298 299 300 Naslednja > Zadnja >>
|
Rezultat(i) 2971 - 2980 od 11418 |