Pride čas,
ko je bolje umolknit
oko, vse čute razbistrit.

Ko tišina zavlada,
morda takrat sliši se preveč,
molk veliko pove, je beseda odveč.

ne veš
kako z lahkoto
tvoja ljubezen
me izstrada
bulimično izprazni
in pusti izstradano
ležati v izbljuvkih
oropano hotenja
lakotno
po tvojem bitju
ki omamno

Za to nisi,
za to nisi,
za nekaj gotovo si,
to slutiš,
to v sebi čutiš,
čutiš svoje srce,
ki pelje v pravo smer.

Boginja
le s teboj
komuniciram s
seboj,
rodila si otroka moji
senci,
dvojčka sta odšla,
sedaj sva jaz ti in ti jaz,
eno v enem
zdaj in vekomaj.

Ne delaj bedarij
rotim te,
prosim te,
ljubim te.

Nočem,
nočem,da je moja pesem žalostna.

Mene ni,
si samo ti.

Sem,
vendar tvoj,
samo tvoj,
do drugih ni mi mar
tvoje srce moj gospodar.

Lepotica
ti si kraljica
ti si boginja
ti si svetinja.

Kadar s teboj se smejim
najbolj se veselim.

Iz mojega srca gre top,
top ljubezni
debel kot strela,
boleč kot strela,
svetleč kot strela.

Tako se zgodi, boli.

Drevesa so stebri
I IIIII III I II I
nebesni obok
ne ve da pada
človek + I
= konec nebes
- konec pekla
a vesolje je še veliko
kdo ve kaj leži
za koncem nebes.
\m/

Zapravljena zdaj zdijo vsa se leta,
ki čas za sabo jih pusti v nemar,
naprej drveči a nikdar nazaj;
čeprav mi v spominu bodo lepa,
še vedno mi je žal za nih.

Če ponovno možnost bi imel skusiti,
najmanjše ne spremenil bi stvari,
in hkrati vse naredil bi drugače;
a bi spet se zdelo mi kot danes se,
da sem čas zapravil?