Nekoč sem z zobmi
nabirala borove iglice:
žiljenje je imelo okus
in nekaj sladkega
se mi je zajedlo za nohte 

Zdaj sem
do krvi
od iskanja
razgrižena
in moje slamnato srce
ne kresuje-
plameni

Ljubezen je odšla,
konec je sveta.

Bila je ljubezen nevidna
in je odšla, vidna.

V zvoku, ki nas je rodil,
smo se vzpenjali
nad strehe nebotičnikov,
da bi ujeli deviški smeh
oblačnih častilcev.

Divji Oskar in Rdeči zmaj.

Forma brez vsebine
ali
vsebina brez forme -
razpršena?

Kombinacija nobena
ne pripelje do konca.
Nimaš takega kotla,
ne lonca,

Mi smo mali strahci, Bavke iz kleti.
Iščemo otroka, ki se nas ne boji!
Tukaj je obljuba, zdajle vam jo damo,
če tak junak obstaja, takoj se vsi predamo.
Pospravimo navlako, ki vas vse straši
in pozabljene ostanke pomečemo v smeti.
Saj biti tukaj v kleti že dogčas se nam zdi;
otroci, veste, radi bi stran od vas odšli.

Nebo
ptice letijo
ptice lebdijo
med oblaki luknja
dve
tišina
modrina
modrina morja
modrina neba
zelena narava in žvrgolenje ptic.

Oblak ptič,
nepremičen stoji,
čaka na veter,
da poleti.

Neopazno
ptič se premika,
ne leti,
se kar razkadi.

Odprto nebo,
žareče nebo,
hoteče nebo,
kliče,
kliče,da ga ujamem
da mu izkažem spoštovanje,
da mi prinese veselje,
ko se spremenilo bo,
ko tako več ne bo.

Uklanjajo se debla vitka vetru,
šumi hladna pesem skozi zrak,
kos na veji postane, poje svojo pesem etru
dež je začel rositi,
drobne listke je vlažiti,
visoka krošnja v pišu se
življenju vdaja,
zgoraj na nebu, sivina je in mrak.