Reklamacija na mestu,
dekle ima napako.
Ona je popolna,
ni težav, kot z drugo vsako.

Redko najdeš ji enako,
če jo že dobiš.
Ne stori napako
in jo izgubiš.

Drži se je, kot pijanec plota,
bodi pameten, prava bo dobrota.
Modro krmari na krovu z njo,
vse bo, kot po maslu šlo.

Ime kot ime,
Jordanskega templja.
Vžgano v srce,
Odstraniti ga ne gre.

Ljubil sem te,
ljubim te še,
ljubil te bom,
naj svet se podre.

V glavi seveda,
vse enostavno.
Resničnost drugačna,
prav nič zabavno.

En žlobodravček si ti,
dejala ste mi.
Tak komentar,
v meni strast prebudi.

Kadar distance ni,
se hitro kaj zgodi.
Potem mi bo žal,
vam pa tudi ne prav.

Ko pogledam nazaj,
zdaj je vse jasno.
Odločitev tedaj,
naj gre v eno krasno.

vedno se pokakam,
potem mi je žal.
Pravzaprav ne dojamem,
ti si, kar sem iskal.

Kadar te slišim,
se mi zasmeji.
Kadar te srečam,
se mi razjasni.

Prijel bi te,
a se me bojiš.
Obrnil bi te,
premočno se držiš.

Ljubil bi te,
me ne trpiš.
Dal bi vse,
to ne želiš.

Si dekle,
Po meri, za me.
Ne spregledaš,
se sprenevedaš.

Dan sredi tedna,
sreda, seveda.
Nisi vredna,
klinc te gleda.

Dovolj sprenevedanja,
nič več mučenja.
Ad acta,
stvar je končana, zaključena.

Eno tableto vzame,
popolnoma se mu sname.
Postane zabaven in vesel,
tako bi lahko, dan preživel.

Te šale njegove,
so res nekaj več.
Takšen humor,
je le peščici všeč.

Pogled v oči,
strasti prebudi.
Kri steče v glavo,
da ta otrdi.

Izzivalni nasmeh,
misel na greh.
Se težko zadržim,
in ostanem na tleh.

To se ne sme,
tako pač ne gre.
Me pusti pri miru,
da ne bom eksplodiral.

Izmenjavala sta zamolčane misli
v čustvih znova je pognala kal,
kako sta se nekoč za nič borila,
do teroristov se razkril je njujin  gral.

Gorato  gola je skrivnostna ta dežela
oddaljene so  mislih teh ljudi,
plemenska skupnost jih od nekdaj povezuje,
le ena siva brada vsak svoj rod kroti.

V čarobni noči milega ozvezdja
mehkoba rose iz ozračja se krepi,
vsrkavajo cvetovi te substance,
v jutru ostale v njih prežlahtne so sledi.

Enako so preroki vsi pred nami                     
zaslišali v svojem srcu glas,
polnili so z njim ihtečo dušo,
čeprav križani so  nudili nam spas.