Napake Slovenskih veljakov,
zablode tranzicijskih junakov,
za sesute gospodarske mite,
in kriminal politične elite.

Ekonomije ne morejo rešiti ekonomisti,
kovačeva kobila je vedno bosa.
Družbe pa ne pravniki,
nimajo pravega nosa.

Veliko se je naučilo,
a še vedno premalo,
da bi se rešiti znalo.
Preveč nas bo to stalo.

1.
Nosi Luč.
Stopi vame.

-MOLK-

2.
Odide.
Brez Besed.

-ZIMA-


3.
Vrne se.
Preveč Besed!

-LISICA-


4.
Beg.
Drobljenje papirja.

-BEDAK-

Trkal sem,
nisi me slišala.
Klicl sem,
nisi se javila.

Oprosti, pazi, poglej,
si samo igrala.
Igraj se še naprej,
nova so pravila.

Kako naj to povem?
To igra je za dva,
z veseljem se jo grem,
ti boš izgubila.

Iz sovraštva te ljubim.
Iz sovraštva se napajam.

Vse grehe storil sem, ker kradla si svobodo, ki sem jo imel. Goni se in jebi, kjerkoli ti poželi srce.

Kaj bi sploh rad?
Še vedno ne vem,
čeprav sem že star,
kam sploh grem.

Kaj se dogaja?
V mestu zmaja,
tu sem doma, v hiši,
je prostora za dva.

Kje si ti?
Leta te iščem.
Kam še pogledam?
Da te najdem.

V tistih časih,
ko se je mladost sprehajala
po mojem bitju
polnem želj zaleta v neznano,
oprijemljiv kot žlahtno sem lepilo,
do ženskih src brez navodila
nikjer opisanega v večnem redu,
obujal v njih  taista stanja.

Noč brez san,
na meni si pustila sled.
Čudoviti novi dan,
čist pogled na svet.

Dolgo sem čakal,
na dekle, kot si ti.
Končno dočakal,
da me iz sna zbudi.

Kruta resničnost,
masko si snela.
Ostra zadrtost,
moje ime klela.

Ozka, skoraj primitivna,
notranja sila.
Od tebe odvrnila,
sanje mi razbila.

Pot ob žici,
ure hoda.
Veliko ljudi,
sonce se ne da.

Pot končana,
sem v Polju.
Žigov osem,
ob imenu.

Odlično počutje,
rahlo utrujen.
Sedaj požirek,
počitek nujen.

Pot ob žici,
po pravici,
ni lahko,
a bo šlo.

Pot ni težka,
dolga pa je.
Odlično počutje,
tako naprej.

Hodil sem,
5 ur in 32 minut.
Je to solidno,
ali slabo.

Zvečer tekma,
Olimpija - Celje,
zeleni stroj,
naprej melje.