Čudiviti cvet,
Slovenskih deklet,
mična deklična,
s teboj popolen je ta svet.

Prelestni cvet Poljan,
praznije rojstni dan.
Bodi srečna in vesela,
naj bo vse kot si želela.

Težko govoriva,
kadar se srečava.
V obraz zardiva,
ko spregovoriva.

Težko breme postajajo besede,
razmišljati več ne znam,
postanem mojster pogovorne bede,
Prevzame me sram.

Ta punca je tečna,
ker ni srečna.
Ko bo pravega dobila,
se bo že umirila.

Jasno še ji ni,
izhod on je v sili.
Samo razmišljam glasno,
polen sem zavisti.

Vlada je padla,
čez poleno.
In odšla,
v zgodovino.

Danilo reče:
Kaj se dogaja?
Kdo meče,
ta polena pod noge?

Karel je bil, je Borut zavpil!
Tako pa ne gre,
oba bom za ušesa,
to se ne sme.

Letimo iznad svojih senc,
kjer skrbimo za svoj notranji mir,
žrtve zlobnih smo demenc,
ko ubežimo se podamo spet v dir....

za srečo, ki jo nosi material
za svobodo, ki jo določa kapital
za ljubezen, ki se navzven blešči
za eksistenco, ki že dolgo več je ni....

Od spoznanja do spoznanja skoz smo isti,
stalnice spremembe nas puščajo enake,
zgodovina nas nikdar ničesar ne nauči,
rodimo se v požrešne egocentrične bedake...

Jaz vem veliko,
da se nebi narobe razumeli.
A še vedno premalo,
da bi me med pametne šteli.

Nekaj pa le vem,
da nič ne vem.
Nekdo je rekel,
se močno opekel.

Če nič ne veš.
Kaj se pa greš?
Nehaj pametovati,
ljudem možgane prati.

Hej ti dekle,
mi lahko pomagaš,
me lahko urediš
in umiriš.

Pot  pokaži,
me pospremi,
na srečni kraj,
v najin raj.

Všeč so mi dekleta,
ki niso preveč odpeta.
Svoje čare si pustijo,
orisati z mojo domišlijo.

Premišljena in iskriva,
v pogovoru zanimiva.
Pretkana in zvita,
v preprostosti čudovita.

Slovar Slovenskega knjižnega jezika,
moram kupiti,
besede nove naučiti,
moram se izobraževati,
želim napredovati.

Besedni zaklad dopolniti,
vrzeli v znanju zapolniti,
pravila bolje spoznati,
če boljše želim pisati,
mojster rime postati.

V življenju rane se nrdijo čustva usa u pepel ti izgorijo,folk le v obraz ti pluva,usak tadruk z necem se duva.Dons ne prežviš če ne poznaš pravil hinavstva,ker veš dons še v ljubezni iskrenost ni pravica še od punce ki jo ljubiš ugotoviš,da vse je le krivica.Pravjo da čas zaceliu nej bi rane,jebi ga kar nardiš to ostane!