Sprašuješ se,
zakaj s teboj ne govorim?
Verjetno zato,
ker se te bojim.
Kadar sva si blizu,
vedno otopim.

Tvoj obraz,
tvoj nasmeh,
tvoja figura,
tvoje oči.
Vse to,
zame je preveč.
Samo zato,
zelo si mi všeč.

Si družabna,
za pogovor prijetna.
Nisi ošabna,
prijetno dišiš.
Zame si popolna.

V deželi na koncu gora,
od velike ravnine pa tja do morja,
tam, kjer so zavistni ljudje doma,
je najlepši košček tega sveta.

Bogati v narečjih,
redki z dvojino,
ponosni na zgodovino,
popolni z zemlepisom.

Knjiga , Trubar, Raščica,
skoki, poleti, Planica,
Primorska, Gorica,
Luka Čeč, Postonjska jama,
Jože Plečnik in Ljubljana.

Na sončni strani,
vsi zavistni,
ljudje zaprti,
vedno sprti.

Pripravljeni pomagati,
ob strani stati,
doma ponosni,
na tujem skromni.

V politiki razdeljeni,
tradicionalno zadržani,
v športu združeni,
zelo pošteni.

S prijatelji sedimo,
z očmi dekletom sledimo,
si misli delimo,
in kakšno zaželimo.

Razpočnica je obrita
in koža napeta,
moderna dekleta,
niso vedno zapeta.

Razuzdane se zdijo,
ko moške lovijo,
njih ne izpustijo,
dokler jih nezadovoljijo.

Slišal sen,
da se ločuješ.
Za nespametne odločitve,
zdaj plačuješ.

Besed nesramnih,
se sramuješ.
Z otrokoma,
v neznano pluješ.
Oporo prijateljev,
potrebuješ.

Nisva prijatelja,
morda nekoč,
sva res bila.
Ne me obiskati,
pred menoj jokati.
Kar je bilo je bilo,
življenje svojo pot je šlo.

Zanimivi so ti ljudje,
v družbi vedno vsi poje.
Ko pa sami so doma,
je kot da svet se jim podre.

Človek je družabno bitje
in življenje je prekratko.
najdi si sorodno dušo,
da življenje postane sladko.

Moj hobi je izhod v sili,
de ne preživljam časa v gostilni.
Ne pomeni to, da me ne veseli,
samo rajši sem v ženski družbi.

Kadar sem pa sam doma
in nikogar ni nikjer.
Da ne mečem časa proč,
sem za mizo pozno v noč.

Rišem,
pišem,
urejam in
poslušam.

Dan je oblačen,
počutim se potlačen,
poleg vsega sem še lačen.

Sedim v avtomobilu,
z rokami na krmilu,
v koloni sledim tovornemu vozilu.

Čas počasi teče,
polen kufer imam te gneče,
na radiu o zastoju nihče nič ne reče.

Rekli so, da si prestara,
verz iz pesmi si prebrala.
Na ves glas si se smejala.

Če pa bi jaz pesnit znal,
to drugače bi napisal.
Rekli so, da si prestara,
jaz pa mislim, da ti ni para.

Sinoči je bilo lepo,
z jutrom pa je vse odšlo.
Ostala je le bolečina,
glava se še ni streznila.

Danes bo naporen dan,
v njem ne bo veliko san,
veliko bom pa preležal,
da mačka bi pregnal.