že večkrat sem zaman poskušal na silo
napisati kakšno proti vojno pesem.

Vse sem že poskusil: gledal sem proti vojne filme,
bral proti vojne romane, poslušal proti vojno glasbo,
pa nič.

Nobene ideje, nobenega navdiha.

Temu bo najbrž kriva tista edina vojna,
ki sem je v svojem življenju sploh doživel,
namreč desetdnevna vojna za Slovenijo.

Iz pesnitve

PESEK, NE OLJE V MOTOR KAPITALIZMA!

O, da bi imel tvoj slini dar, Majakovski!
Da bi imel tvoj srd, tvoj zanos, tvoj pogum,
da zmogel bi stih enak krogli topovski,
zrušil bi z njim, kar si zgradil je lopov-tajkun!

Treščil po vilah bi v gosposki četrti,
v prah bi spremenil dimičev dvor,
zgrajen na prevari bog ve kateri po vrsti,
ki naša podjetja pehajo v samomor!

Zapele, parčkajo se spet,
prisluhnil sem jim ves prevzet,
ženijo se, nam pravi običaj,
gnezdijo, žele si naraščaj.

Tam vrabec ves je zbegan,
sivček kot da se sramuje,
kos poje, kukavica še molči,
se sonca, gnezd...že veseli.

Še stara gnezda iščejo pojoče ptice,
mraz zamenjali so sončni žarki,
jim pomlad pregnala starko zimo,
zaljubljencem pojo zdaj himno...

Kdaj bom dohitel navidezni cilj,
ki se mi v vesti razkriva,
v tišini me čaka vest vseh globin
in mi pomembnost življenja odkriva.

Uporniška leta mladostnih dni
so nadvse pomembna zapuščina,
kdor ne prepozna, kar notranjost želi,
bo ostal znova sam sebi ledina.

Soočiti se moram z vestjo tako,
da bom resnično postajal jaz ona,
v tistem momentu bom razumel,
da sem sam svoj vratar poti do vsemira.

Gladila sem novi
parket in razmišljala
ali se res tako reče -
gladila
in če sem natančna - ni nov,
le jaz sem nekoliko nova
v tej okolici,
svetla barva
pa zlata in snežno
bele rože -
vse je tako lepo.

Ko mineva noč poletna
poljubi zadnjič me še enkrat.

Ko ugaša zadnji krajec
ljubi zadnjič me še enkrat.

Ko zora naju skupaj najde
objemi zadnjič me še enkrat.

Tokrat res odhajam zadnjič
dokler ne vrnem zadnjič se še enkrat.

Razočaran sem,
ni ti jasno
in ne pomaga,
pogovor je v prazno.

Se delsš,
da ne razumeš.
Ali preprosto,
me ignoriraš.

Kako je lahko,
preprost pogovor,
odvečen tovor.

Ga spoštovati,
ga poslušeti,
samozavest mu dati.
Ko poskuša leteti,
ne ga zatreti.
Težave prepoznati,
mu pomagati.

Temni oblaki se zgrinjajo,
ljudje se z vetrom spreminjajo.
Nekateri proti vetru lulajo,
ali proti toku plavajo.

Si nezadovoljena,
drugače si vzgojena.
Sprememb si ne želiš,
predloge vse preslišiš.

V svet eksperimentov,
se bojiš vstopiti.
Vseh teh občutkov,
ne želiš razviti.

Bijiš se pripomočkov,
ki si jih kupila.
Ko si s prijateljicami,
po mestu hodila.