Obseden sem s teboj,
že mesece ne spim,
tja v tri dni strmim,
in si te želim.

Zame si nedosegljiva,
to poguma mi ne vliva.
Resno se že zdaj bojim,
da kakšno neumnost ne storim.

Duševno to stanje,
ovira moje vsakodnevno delovanje.
simptomi te pa so naravni,
in niso na mojega intelekta ravni.

Ta punca je res huda,
je kot Slovenska gruda.
Kjer dobro zrno zraste,
v mogočne hraste.

Ko drugo zrnje vzklije,
vso krhkost življenja razkrije.
Ljubezni in topline polna,
postane elegantna lipa.

Danes je poseben dan,
v rokah šopek rož imam,
odšel bom tja kjer ima poslednji dom,
postal, prisluhmil spominom bom.

V mojih v meni še živi,
kot svetloba dneva tli,
mati, ki ne izbriše je spomin,
skrušen pred teboj njen je sin...

Rad bi ti rekel, rad te imam,
le to prinesel sem, lahko ti dam...
si najlepše v meni, spomin na dni,
otroštva, vse zdaj spet kot da živi.

Danes je poseben dan,
želim da si nadenem masko imam,
v pošast, žandarja se preoblečem,
vsakdanji gvant iz sebe slečem.

Preganjal bom barabe, grdobe,
Kradljivce, vseh vrst lenobe,
tiste ki jim je le za denar,
za človekov trud kaj malo mar.

Preoblekel se bom v žandarja,
ki strah trepet v takih ponazarja,
da zbojijo se za novce,
po zunanjosti izgledajo kot ovce..

Nocoj mesec bo spet z menoj,
odhajaš vem, ne morem jaz s teboj,
sem tu, le zvezde gledal bom v noč,
pospremil s pesmijo te bom pojoč.

Vem odhajaš, zdaj ti je težko,
čeprav je v duši najini lepo,
čaroben mesec zvezdno noč krasi,
srce tvoje pri meni ostati si želi.

Ko si zaželela boš priklicati noči,
mojih, kjer resničnih sanj kraljica si,
poglej v nebo, tam zvezde lesketajo,
v srcih nana s harfami vabljivo igrajo.

Živim v ljubljani.
Tu je nogomet doma,
od 1909-ega leta.
Hermes so ustanovili dijaki,
Ilirijo lokalni veljaki.
po vojni je nastal Odred
iz njega pa Olimpija.

Mesto rabi,
mestni derbi.
Ljubljana ga je dobila,
ko se je Olimpija vrnila.
Drugi klub tod okrog,
je nk Interblock.

Rad igram nogomet,
ne želim samo sedet,
klop za rezerve gret,
želim igrat,
zvezda postat.

Dobro jutro,
dobri ljudje,
voda vre,
zajterk se je.

Danes sem dobre volje,
danes sem nasmejan,
Danes sije sonce,
danes bo dober dan.

Kako sem razočaran,
nad tvojim razmišljanjem.
Zelo sem užaloščen,
nad svojim popuščanjem.

Vem da sem lahko boljši,
toda ne ob tebi.
vse najslabše pripisuješ,
samo meni.

Preveč časa sva skupaj preživela,
nisva si več pustila prostora,
nisva znala poslušati,
nisva znala uživati
v tišini.

Ta naša dekleta,
so takoj prizadeta.
Če so sedeži ozki,
se zavihajo jim noski.

Tam kjer ni pristora,
ne gre brez napora.
In v malem avtomobilu,
je najlažje dekletom v krilu.