Zdaj zadnja ura je prišla,
zato zdaj prosim Jezusa,
da zla me reši vsakega,
na koncu večno življenje da.

V kotu sobe že vidim smrt,
kako je lepa kakor vrt
ko v barvah ves je zacvetel,
in ptiček v njem je mil zapel.

Oj sestra smrt kaj ste že tu,
kaj meni boste grešniku
storili danes ta večer
ko čutim v sebi tak nemir.

komaj vrvica ovija tvoje telo
samo vrvica hlačke drži
tvoje telo v vročici drhti
poljubi samo še podžigajo
.. po trbuhu
in nižje.. vse.. do..

obrnem te narahlo
ter se skrijem med nogami
poljubljajoč notranjo stran stegen
iščem odgovor
v tvojih vzdihljajih

roke božajo tvoja bela prsa
mečkajo nabrekle bradavičke
ne počivajo samo na enem mestu
včasih počasi krenejo k trebuhu
nenasitno potujejo po telesu

Polegnem te nase,
te rasprostrem po sebi,
po celem telesu te čutim,
kakor, da se koža v kožo preliva,
tvoj hrbet mi na prsih počiva.

Glavo ob moji polegneš
ta trenutek le za naju skrbiva.

Pod hrbtom, rjuha
vpija znoj.
na meni ti
in noge drgnes ob moje
da mi po žilah tli.

Sanje sem danes imel.
Dovolite da vam jih povem,
ne bom vas zadržal dolgo,
jih preletim,
mogoče vas nasmejem
in vas dnevu prepustim.

Sanjal sem eno gospodično.
Povsem neznano.
Možgani so se izmislili obraz,
izmislili so si eleganco,
brez primere,
ne bi si drznil gospoda žaliti,
da se je v moji glavi znašlo,
kar ni znal narediti.

Zagledal sem se tja,
koder čipka hlačk se drži telesa,
tvojega krasnega telesa
ali tvojega stegna,
kako se čipka vije.
.. čarobno kako grič skrije

Ti na hrbtu, noge na zidu.
Pa se obrneš
in raztiraš mi poglede
še jagode pobledijo,
slajša od fantazije.

Ukradi me nocoj v sanjah,
spečega me pelji preko poljan.
Polegni me na travnik,
topli spomladanski travnik,
ko vse cveti in je zeleno
naj se s teboj veselim,
naj mi nasmeh nariše
tvoje srce ki z mojim bije.
Nama naj ostane noč.
Ukradena,
kakor ukradene so moje sanje.
Ukradla si jih ti,
nehote z nasmehom
in nasmejana vedno,
kakor vedno bije srce.
Eno veselje
ena sreča, jaz in ti.

Oče je nestrpen.
Tipka po telefonu, ves srečen.
Še malo pa bo slišal glas,
že dolgo ga nisem videl takega,
je kot otrok.

Glas se javi,slišim, sestra je.
Ves nasmejan jo takoj pozdravi.
Potem nisem sledil,
ko sem se vrnil,
je že nečak govoril.

Dedek ga vpraša kaj počne.
On da se igra.
"S čim se igraš?"
"z vlakom, dela hu hu.".

Kje si vodnarka?
Spomnem se te po tem,
kako ti lasje padajo s čela,
kako kodri divjajo dol na vrat,
gledal sem,
njih pramen pada kakor slap.

Pa kako se znajdem v precepu.
Kako bi šel s prsti po njih.
Vem da povsem sebično.
Rad bi čutil njih dotik.
Mogoče so podobni svili,
mogoče so mehki in se uvijajo,
mogoče so.. ehh.
Danes so drugje

Spravil sem se v tir.
Ob meni kozarec sladke medice
in ti v mislih.
Ti!
To je vse kar potrebujem skozi zimsko noč.
Kakor mi greje medica telo,
tako mi ti grejes dušo in srce.

Počasi srkam medico,
a čas se vse hitreje vrti
in točim si pogosteje,
vse pogosteje se mi zdi.

Pišem in napisano mečem stran.
Z ničemer zadovoljen,
ne vem,
mogoče nocoj nisem zbran.

Dobro jutro zarja.
Že dolgo nisi obsijala mojega obraza.
Že dolgo je odkar sva se skupaj smejala.
Psst ona še spi.
Nežno jo pobožaj in speči oči odpri.

Zdravo zarja slatka.
Kava je nared in toast pečen.
Vrtnica se v omari skriva,
ni še budna muza,
v sanjah tvoja milina ji prija.