Ne morem
več s teboj naprej,
saj v ljubezni najini
le prevare so bile tiste
s katerimi
ljubezen si mi vračala.

Pojdi naprej
po svetu tem
in ne oziraj se nazaj
ker spoznal sem,
da za vedno sem te
izgubil.
drugi naj te ljubi.

Kar drugi
naj te ljubi
in drugi naj se
v jutro novo
s teboj prebuja.

Jaz sem črni kralj,
ki z ženskimi srce se igra
in prave ljubezni
sploh ne poznm.

Tudi ti bela dama
si se v moje mreže,
mreže črnega kralja ujela
in spoznala,
da ljubiti ne znam.

Sem črni kralj,
ki ženska srca lovi
in jih vedno zlomim,
a potem odidem svojo pot.

Čas počasi čez prste
mi polzi od kar ob meni,
edina moja več nisi.

Čas čez prste mi polzi,
ko mi jutro
se v večer previsi.

Ostal sem sam,
a ti z njim nisi srečna
in še vedno te čakam,
a vrniti se ne želiš.

In čakal te bom še naprej
in čas čez prste mi bo tekel
a še vedno sanjal te bom.

Kdo nas tukaj, zdaj želi objeti?
Mogoče le svoje srce odpreti,
ali ponovno zaživeti?

Zdaj je tu in tudi tam.
Ni več sam.
Z goljufivimi obrazi je obdan.
Se mar res ne počuti kot da je sam?
Sam, samoten, samcat.

Temno je in hladno, zasenčeni so njihovi obrazi.

Veš, vsak je enkrat tam
in vsak je enkrat sam.

Kozarček, za šalo,
steklenico, za res.
Resnica prijatelji,
gleda počes.

Bebca opazuje,
na poti ga zmelje.
Kljukcu posmehuje,
do dna ne pripelje.

Neimenovani,
z njo se ljubi.
Ljubosumni,
je med nami.

Poglejte, povejte,
kaj se dogaja?
Pesnikovi domišliji,
ni konca, ne kraja.

Presvetla boginja,
školjke toaletne.
V templju sranja,
dovoliš razodetje.

Vse se trese,
na višini glava boli.
Seksi stevardese,
otrdelost tišči.

Popotnik opazuje,
rdečelaso gospodično.
Osamljen potuje,
zibanje mično.

Prisilni nasmeh,
ponudi pijačo.
V modrih očeh,
izgubi nit rdečo.

Nezaslišano,
neodgovorno,
nepremišljeno,
prenaporno?

Vprašanje neodgovorjeno,
ostaja ujeto v času.
Obnašanje nespremenjeno,
človek na slabem glasu.

Otročje,
nezrelo,
sozvočje,
odzvonelo.

Tema... misli in smrtna tišina.
Vsak odpre svoja vrata,
vrata v svoj svet.

Črno, rdeče ali rumeno,
v teh mislih je vse zaželeno.
Stopam počasi in tiho, kakor pada rosnata kaplja na zemljo.

Včasih so misli lepe,
takrat se zasliši utrip,

top top, top top, top top,
počasi, umirjeno in spokojno bitje.

Volkovi so siti,
kozlička ni več.
Miti razbiti,
legend pa preveč.

Podrti gradovi,
kamenje je ostalo.
Izpuhteli oblaki,
bo sonce posijalo?