Hlačke so lep arhitekturni element,
ko letijo v loku.
Je treba imet strašen talent
da na boku,

ne ostanejo.
Midva uživava,
ko se porivava
drugi manejo.

Očem nevidno
Pod odejo skrito
Ujeto kakor luna v mescu
Samo v neznani sobi

Drugačno od vseh drugih
Edinstveno v vsej svoji podobi kot
Ikone razporejene po ekranu

poglej jo
kakšna je
zavedaj se
da niso vse takšne
sicer pa
ko boš spoznal
zakaj je tako črna
in okrogla
vedi da je prepozno
veliko prepozno

Ni miru.
Zvezda sveti na nebu.
Mimo gre komet nekoč.
Njegov dolg barvit rep
zmoti pogled na svet sijoč.

Ni miru.
Grem na sprehod po gozdu,
grem po potki, daleč proč.
Ne vidim ptice, a slišim
glas zelo pojoč.

Ni miru.
Le glasna tišina,
ki je kot bomba, rekoč
saj bo eksplodirala
na neko tiho noč.

Pred sabo imam še leto dni življenja,365 dni bolečine, veselja in trpljenja.
Vse težave se bodo razblinile, v tekočo lavo misli poginile kot mehak utrinek žgočih kamnov, ki gorijo trdo, kot težke besede bolijo.

Življenje je beda, svet okrog njega gleda s požrtvovalnimi očmi.
Vsega lepega bo enkrat konec.
Sonce zaide le enkrat v življenju, ko pride v lepo besedo, pesem igrivo - življenje je veselo in živo.

Večnost prav vse spreminja
iz ene v drugo tvar,
kot človeka me opominja,
da oblikuje vse notranji žar.

Neskončne poti so vsega
kot črte, slične so nam,
nikjer konca niti smrti življenja,
v duši je večnostni hram.

Kaj je zadnji izdih telesa
le razgled novih daljav,
kjer se znova v novo širi,
duša brezmejnih vonjav.

Ko sem v nekem ženskem magazinu
zasledil članek o genski analizi,
kako lahko zdaj že iz vzorca sline
prek pošte ugotovijo naše korenine,

sem hitro iz pete par pljunkov nabral,
kar najbolj nagravžnih in jih odposlal
na ta inštitut za DNK analizo,
da zvem če sem Slovenec ali rabim vizo.

Teden dni je okrog, ko dobim telegram:
Gospod Matej Krevs, vi ste en teleban,
take stvari se zapre v epruveto,

Dekle hodi sama v trdi temi,je zima in začuti,da ji srce igra veselo melodijo,pesmi,ki si jo je zaželela.

Veselo je pogledala v zvezdnato nebo in sanjala fanta na belem konju,da bi bil le njen.

Čez noč je postalo to dekle pevka in prepevala je zanimive pesmi.Fant jo je imel rad in vsi ljudje.

Kot da je ni, a jo čutim.
Z nasmehom skrivam skrivnost njeno,
Skrito pretvarjajoč da nisem ujeta
V globine ki posrkajo, a ne spustijo.

Kot da je ni, a vem da obstaja.
Napolnjuje sleherni kotiček uma, srca.
S kremplji pošastnimi ne pusti blizu
Nikomur, niti meni da bi se rešila.

Kot da je ni, a se bojim,
Da mogoče je bitka zgubljena,
Da nikoli ni bilo niti upanja za zmago,
Kot da je vse vnaprej bilo zapisano.

Pozabljam vse,
kar ni in kar je,
četudi obstajaš,
pozabil sem te.
Brez spomina živeti,
res je lepo,
saj vse zdaj pozabim,
za kar mi je hudo.
Ležim sredi trav,
opojnega vonja,
potujem v nebo,
tja za obzorja.