neki že
Cigaret za cigaretom se kadi,
in je izklopljena elektrika.
Je imela le 10 ampera,
bi varovalka morala 16 imeti.

11.III.2006
Bil res ti si premeten,
lisjak vseh lisjakov.
Mogočen nekdaj, spoštovan,
glava cele bil države.
Pravi čas na pravem mestu,
si si mislil, da si bil.

Sanjam telo izklesano v meglo,
poljubljam te v vodni gladini,
odsevam tvojo ljubezen,
v jutranji tišini prehitevam
zelenilo jase s petjem ptic,
nikoli ne izveš kaj tkem
na drugi strani lune...

Ko se tiho zvečeri,
temá naseli se v zavest,
za očmi hladno sneži,
nikjer ni mirnih, srečnih mest.
Luči počasi se prižgo,
okna sramežljivo se zastrejo,
sence cvetje upognejo,

O ti srce, ki nosiš dve življenji
si duše dom in gnezdo mojih
sanj nikomur nisi dom.

Svetloba se menja, ko sredi zelenja
igrivo na njej se ustavi pogled,
žari in ugasne med smreke prekrasne,
v senci ostane obraz moj ves bled.

Ko tema vijuga se tiho kot kuga
in leze med breze grozljivi šepet,
belina odseva sled belega dneva,

Kot prsti drsijo skrivnosti,
nežna priznanja iz ust,
nihče ne razkrije norosti,
le dan je osamljen in pust.

Kot pajki v verižice vpeti,
zvončkljajo na okna strasti,
škralt bi hotela ujeti,

ko me prvi sončni žarek
zjutraj prebudi iz sna
sem res srečna ob spoznanju
da se ljubiva
nežno se privijem k tebi
se zazrem ti v oči
v čudovito to modrino

Nikamor ne vozi, le stoji,
kot da sanja tuja mesta,
le nekaj vagonov šteje
na delčku rjave proge.