V sanjah te vidim
kako me poljubljaš po nogah
obraza ni...
ledena se zbudim
nad potno praznino
nalepljeno na telo
zadrgnjena do jutra.

MOJA SIMPATIJA

Jaz potebujem tvojo ljubezen draga,
če prav si že dolgo njegova,
pa makar bila,
nežni cvet, kot si lepa ti in celi svet.
Bodi moj prelepi večni cvet.

Ti razložim
kako razpade svet,
kako umreš lani,
kako se živi do danes
brez jutri,
kako imam tvoj obraz
vtisnjen v ustnice

Ponujaš mi poštenost
do jutra
in potem razgled...
Kako vzemirljivo!
Slišim šepetanja
ustoličenih v ljubezen,
kričavih v iskreni paniki...

Je toplo v duši,
ko se zagledam v tvoje oči,
kot da bi gledal zvezde zaspane,
ki nežno bleščijo v noči.

Verjela ti bom
besedo, nasmeh,
resnico, laž,
nič ne bo bolelo
in ne bom tekla nikamor,
stradala bom pamet
s srčkanimi traparijami

Tvoji poljubi
moj ljubi,
so me prevzeli,
me zavihteli
tja gor v nebo,
kjer sva samo
midva oba,

Tiho pada dež,
kapljice se odbijajo od dežnika,
ulica pa se tiho prazni.

V črni temi, se žarek blešči,
ali se mi samo zdi,
da nekaj v tej svetlobi posebej žari?

Da, vrata so to, s ključavnico zlato,
le kje je zdaj ključ,kažipot,
da vidim kam me lahko odpelje ta pot?