Ljubezen je kot strela,
te strese in preplavi,
nihče pa ne želi strelovoda...
Ali udari strela večkrat?

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

Žarek veselja te obsije
in ti zareže globok nasmeh na obraz
kot kristali se svetlikajo tvoje oči
kot snežinke obsijane v temni noči so
ki gledajo v prostran horizont
poln spominov bolečih in drugače čutečih

Dal si mi sonce ob težkih dneh,
mi pokazal pot iz stiske,
bil moja sreča,
moj navdih.

Sedel sem ...
v temni sobi
Okoli mene
temni ljudje
Na temnih stolih
Pri temnih mizah.

danes, prvič:
perje pod obutvijo časa
lebdenje
nekaj besed nad tlemi
brez kazalcev
pripeta na neskončnost
v glasni tišini

Avtomobilske luči
me odsevajo in verižijo
na vse strani
v neskončno temo večera.
Čutim zadušljivo odvečnost
utesnjeno v
ničevost minulega dne,

Kot suha močvirska trava,
porumenela in okrašena z ivjem,
sama v zimi srca,
kljubujem prodiranju tvojih misli,
rešujem svojo hladnost,
preganjam tople nesmisle,

Prikradla si se v moje sanje,
bosih nog, krhka kot snežinka,
božal sem ti lice, oči, lase,
bele prsi...

Ob soju sveč v družbi tihi,
ob zvokih in ritmih latina
pomislim……
sem res sedaj tukaj ob njih?

Sedim in se poglabljam v mislih,
kje sedaj trenutno bdim……

Na pragu razpotij popotnik si masko nadene
in v svet skrivnosti se poda.

Na poti Bagdada se sreča z njo,
ki v trenutku očara njegovo oko