Uspelo jim je
Se prebiti na plan
Končno ugledale so beli dan
Dolgo zatajevane in zadržane
Strnile so se
In se skozi globoke struge
Urezane na lice

Ob ognju sedim,
z rokama si podpiram utrujeno glavo.
Pogled zre v daljavo in spremlja poslednje žarke v slovo.
Zagrne temna modrina nebo,
le plamen oznanja, da z jutrom pregnal bo temo.

Samo za trenutek,
daj postoj,
da ti v slovo roko podam…… TUJEC.

In nikar se ne oziraj tja po reki,
ki odnaša ti spomine.
Saj v noči,

Beseda mogočna,
že sama od sebe nekaj pričakuje,
s težavo izgovorjena,
še težje storjena.

Kdo si, invalid?
Morda ti, ki manjkajo ti udi,
mogoče ti, ki le nemoč ti življenje nudi,
ali ti, ki iz dneva v dan preklinjaš svet,
ker zaradi lastnih kompleksov si prizadet,
se lahko serijski ubijalec
šteje zraven, kot so-tekmovalec ?

Ob tebi počutim se varno, mirno.
vedno znova me sprejemaš v svoj objem,
mi prisluhneš, tolažiš.

A včasih pokažeš moč svojo,
bliska se in grmi,
toča na zemljo pada,

Ljubezen je pojem zlagan,
ljubimec je drug drugemu predan,
življenje njuno prepletajo laži,
šepetata lepe si stvari,
čeprav v njih resnice ni.

Izginila si
kot sneg,
ki se stopi.
Odšla
iz neizsanjanih sanj
in zdaj si tam,
kjer si bila na začetku,
neznana ženska v zahodu.


Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

S krhljem uhlja med zobmi
ji grizlja mečico.
Kama sutra - kaj jaz vem,
slep v roženico.

V brezpotje vitkih nog,
kakor klop nad meča,

Rekla sem čudovita sva, lahko bi se ljubila.
Ti pa ne bi ničesar obljubil.
Rekla sem, ni treba obljubiti, se bom potrudila.
Ti pa si se bal, da ne boš česa izgubil.
Rekla sem, kdo bo barval moje telo in moje oči?
In končno si obljubil.
Minil je čas, ne rečem nič, tebe ni,