Enkrat na sedem dni umrem!
Več kot šest dni živet ne morem!
Al' ne smem?!
Osemkrat na pet dni ga grem srat!
Devetkrat na štiri dni se grem upirat!
Tole zmorem!
Rad bi trikrat na dva dni se zbudil nasmejan.
Če živeti je hoteti preveč, hočem več!
Nič!

Povem ti jo na uho,
povem ti še za vse.....
povem ti samo to,
povem, da je in bo.

Odhajam kamor se včasih pride,
sem kot nevihta predno sonce vzide,
po burni noči sem mirno zatišje,
nihče me ne ustavi, grem vse višje,
trgam marjetice in izzivam led,
jutro je lepo, ko ujamem pogled,
daleč je sonce, nad tabo drsim,
.

Prodal svoje ime,
ko proseč za uslugo,
kleče ,
strahopetno,
s pogledom usmerjenim v tla.
Ha,
mogoče za dva piva,
životarjenje bedno.

O, kje si, srečna, draga moja frača,
z najboljše bukve ti bila si vzeta,
kot črka "V" na dela dva razpeta,
spomin se nate, na mladost mi vrača.

Mavrica gre prek oči.
Vmes pa morje.
Ni otokov,
le tišina valovi.

Le razdalje med svetovi,
ure stisnjene v dlani,

Defragmentirala si raztresen svet v mojem trdem disku,
In mi na novo naložila barve v sistem…
Sedaj se, s serijo popravkov nadgrajen, sprašujem…
Si res, kot trdiš, service pack za lepši jutri?
Ker virus sem prebolel enkrat že…
In ga nikoli več ne potrebujem!

Bo severnik pregnal oblake vzhoda,
razjasnil nebo,
pripravil svitu pot,
da sonce bode obsijalo
globoko stopinjo v snegu.

Moja Pika je slika štiri tace ima dva uhlja viseča in rep ki mahlja še preden se zjutraj dodobra zdani pred vrati me čaka se ven ji mudi zunaj v parku je pravi živ žav so ptički veseli je vme tudi kak mijav-mijav če hoče loviti hudobni mačkon mu pika pokaže svoj pasji nagon.

PESEM VRTNEGA PALČKA

Ej, ko bi vedeli,
pa ne vedo,
zakaj črički pojo
in zvezde sijo.
Kdo roso je zlil,
kdo stkal je nebo.