Mislm,
Ti!
K rabm,
te ni!
Ha!
Z mize jemleš.
Brez vprašana?

Vreščanje malih krikov
ki se še rojevajo
in doraščajo
v materncah mojih misli
je za trenutek
preglasilo Trenutek

vsi smo iz mesa in krvi,
vsi smo enako na svet pršli,
smo beli, črni, rumeni
v različnih državah in verah rojeni,
a vsi smo ljudje, prav vsi, vsi...!

Nežno brišem krivdo s svojih kolen.
Izsušene želje pa praskajo po koži
kot drobne žiletke neusmiljenega vprašanja:
zakaj jaz???
Moja duša je bila hotel za brezdomna čustva
izgubljenega srca, ki pride v lačni noči
in izropa še tisto malo....

Široka je cesta prostora,
vsak tava po njej,
vsakomur je namenjena,
nikoli težka,
zmeraj lahka in prehodna. -
Samo nanjo moramo stopiti,
se z njo zliti,

KRTEK PRIDI PO LOPATO
DA BOŠ V VRTCU GRAD GRADIL
ČE UMAŽEŠ SI KOŽUŠČEK
GA Z NAMI BOŠ UMIL

Sedim na štoru - pod smrekami,
obdan s petjem ptic,
vse dobiva drug obraz,
tudi sam postajam drevo, del gozda.

Duša je polna, ko zrem v noč,
topla in mehka,
napaja jo tisoč misli,
mesečeva srebrnina,
radost.

Sem rdeče do temnorjave barve,
rep imam zelo košat.
po drevesih plezam, se na vejah zibam,
orehi in lešniki mi gredo v slast.




Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

plaval beli je labod
po reki dravi,
na nebu lesketalo se je sonce zlato
in na reko stegovalo svoje zarke...