KLJUČI SVETEGA PETRA

Ne spustijo me naprej.
Kdo ve, če bodo me nazaj,
kadar se nebo razpre
in povabijo me v raj.

Kapljice dežja
spominjajo me na,
noči,
ko jočejo oči,
ker te ni.

In duša razgaljena boli.

Polno je simbolike v zraku.
Belo odet pod mano leži Bohinjski dol.
Sonce za oblakom smeje se skrivajoč.
V kamnu pa zapisan dogodek,ki zgodil se je nekoč.
Kot da boginja lepote Živa
ob meni sedi, se mi zdi
in šele orel s svobodnim letom
me v sedanjost obudi.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

Kakor kokoška nad piščanci,
grad Bembo med Balami še trdno stoji
in ob slokem, osamljenem zvoniku,
proti morju žalostno strmi.

... dobim navdih,
za pesem,
za en stih, ...
Končno!
Zopet vreme sončno.
Kot za šalo parkiram bočno,
z ročno.

Obtožba, napad,
Vik in kri
In se teži
V senci skrit hiti
Zakaj ne prespati
Premisliti
Se šele v jutru hladnem odločiti

Na današnje dni
davno v preteklosti
so z darili trije modreci prišli.

Da nagledali bi se čudi
in svetu ob vrntvi razglasli
bi nove stvari.

Zakaj se bi spraševal Zakaj
in zakaj gledal bi nazaj,
ko pa ima vsak Zakaj že svoj Zato
in Bog nam dal je, da smo Zlato
in zato vse je lepo.
Le mi smo tisti , ki naredimo grdo,

Vedno kadar grem
Se zavem
Grenkega okusa,
Upati, da ne smem?

Po cesti, ki se vije kakor jara kača,
gledaš v pričakovanju v temo.
Kot vitez včasih, čisto počasi,
se pred tabo prikrade mestece tiho.