Tam, kjer svojim željam branim,

so v tvojih ostale skrčene moje dlani,

tam so ostali moji poljubi,
ki sem jih žgala v tvoje oči,
tam so ostale vse najlepše misli in

E202
vsak nadomestljiv
E953
drobec med miljoni
E543
zakaj me ne pogrešaš

Prišla si.
Ne ti, nekdo drug;
brezimen, neznan.

Zvezan bi se vrgel
v rumeno reko pod rumenim nebom
in žareče bi sonce pestovalo
groteskno napihnjeno truplo
minule zavesti.

Čez zgodnja spomladanska jutra
raztegujem sence,
da hladna srebrna zima,
z rožami z ledenih oken,
boža neprespane sanje.

Si moja zavora v sili,
ki me sili,
da zaviram,
kadar je sila.

poveličujem odpadli material
veter mi ga vedno spretno nosi
pred vrata mojih orosenih oči
vsa navlaka se prijema na zrklo
da čutim vso to težo preteklosti
nekoč uporabnih spominov
(uporabljenih, že recikliranih)

Z deformiranim očesom
hodi po cesti.
Njegov obraz je
kot fasade na
njegovi desni.

Biti ljubljen. Ljubiti.
Zabiti to življenje konstruktivno,
eventuelno seveda crkniti.
Kar ni bistveno.
Bistveno je nekaj drugega,
vsekakor pa ne crkniti.
Upam.

1
Vseh teh trupel ne bom nikoli mazilil.
Trupel dni zavrženih kot stare cunje,
kosti ur, oglodanih od dolgočasja,
žile minut, nataknjene na kazalce,
utripe sekund v trenutkih, ko srce ni bilo.