Iz slepega verovanja v dobro
ker je šlo skozi ogenj
lepih reči
ljudje pa jokajo
od lepote in dobrote
nakupovalnega vozička
jahajoč jeklene kobile
plastično elastično

Ob oknu stojiva,
ne rabiva luči,
na steni senca igriva,
v kaminu plameni..

ujeta v strahove in lebdenje        bdenje
iz srca mojega on vzet ne bo nikdar dar
postala le oddaljena sem stvar      tvar
odmev tih in otožno sem zvenenje    venenje




 

Dan deževen, siv, ves tih,
ko se te usmili stih.
Pogled skozi okno, brez besed.
V misliš tavaš v nedogled.

Včeraj zdi se kot nikdar,
čas le sencam je vladar.
Mize, stoli, vlažnost sten

Krogla, ki ni bila namenjena meni
je pristala v mojem telesu.
Privlečem se do doma
in padem na posteljo,
zazvoni telefon.
Oglasi se moja ljubezen,

rdeč indijski šal iz kašmirja
najdražji parfum in zlikano armanijevo obleko
zlato švicarsko uro rubinasto in smaragdo ogrlico
diamantni prstan ki ga nosijo šejki
posula bi te z modrimi vrtnicami
tla prekrila z rdečo preprogo
vse bi dala za tvoj nasmeh
pa vendar sem se odločila
da ti dam srce-
košček sebe
da ga boš nosil rajši kot vse to bogastvo

Kot da sili jo s pohoto
mu zadrgo je sprostila
................

konec na drugem kanalu...

Komentiraj pesem na forumu.
(7 komentarjev)

Ne stri mi srca,
preveč imam želja,
preveč je že solza.
Ko zraven mene si,
svet kot v pravljici se zdi.
Ko pogledaš me,
vem, da ljubim te,
ko pogledam te,
vem, da ljubiš me.
Ne stri mi srca,
preveč imam želja,
preveč je že solza.
O ne, ne stri mi spet srca!

Tako blizu si mi,
da bolj si jaz, kot jaz...
in dosti bolj kot ti....
kaj se dogaja mandarini,
ker vem, da si,
zakaj te ni?