Malo, še nekaj predolgih
Večerij in plastičnih vrtnic
Na mizah
Poljubi mi roko

Morda imaš prav.
Si rečem,
ko zaprem vrata.
In jih nikoli
več ne odprem.
Zaklenem te.
In se razprem.

Leže stojim vzravnano.
Soba polna teme,
bedenje tišine.

In jaz na tvojem ...
... prašim besede
izgovarjam izdihljaje
v melodiji plesa
negibnega telesa.

Darovala sem paket oblačil in čevlje,
ki jih nisem nikoli obula. Odpeljali jih bodo v Azijo
in bom oplemenitena. To bo moja spovednica.

izdelovalci maket se igrajo
postavijo jih v vrsto po dve in dve
po namembnosti kvaliteti materialov
estetiki funkcionalnosti odrazu
namembnosti

Močneje,
da bo bolelo.
Z žllico po prstih,
s smehom po glavi
huronskim.

Navaden dan.
Enoličen.
Gostilne
odpirajo vrata,
iz pekarne
diši kruh.

Besede in stvari.
Ne prenehajte
prihajati
smuknite mi
skozi špranje
pomarančnih
kukal in

Prebiram prepade
človeku na razpelu
spremeniš se v
dvojnost
obsediš na čoku
pred srno
pod vejo

Z neba se nekaj cedi
svetloba in norveški naglas
sprememba sem
omikan kot Shlegel
na obeh straneh
berlinskega zidu
Antičen. Klasičen