Spet pišem polno čestitk za novo leto........same lepe želje
in mislim, če že nič ne bo dano, naj vsaj nič ne bo vzeto,
razmišljam, koliko lepih želja sem še lani za naju imela....
sedaj pa tok reke obračam,
skrivaj dež pospravljam v solze in ga brišem
in se trudim, da najlepšo željo zate napišem. 

od ploščate svetlobe skozi jutro oči -
drsim v tik tak dan -
love(č) metuljev besednjaka -
ga ni, ga ni -
bo v slamnato košaro popoldanskega piknika padla hruška -
sok -
sladek sok - cedečih prstov?

V glavni vlogi Kvazimodo,
dober, kot je lačnim kruh,
z grbo ki kazi podobo
v ogledalu sredi rjuh,
stiska dojko, gnete s prsti,
da zastaja zmernim dih,
s kancem hlinjene kreposti

Po kosilu kis kače sik
ki se sonči na skali

Te piči
ko senčiš v senci

Če bi znala,
Bi ostala trdna,
Tudi kadar si
In toliko bolj, kadar te ni.

Snežinka se je neslišno razbila
Na lisičjem kožuhu.
V odmevih iščem njene sledi,

Minus tri.
Še vrtnica je osteklenela.
Minus štiri.
Pa zdaj?

Dežuje.
Dež ujame sončne žarke,
V kapljah cveti mavrica
Pisano polje tulipanov
Na nebu.

Šopek za mesto.

To je noč,ko srce kliče na pomoč,
to lahko je noč,ko odšel bom proč,
a kaj ko srce ne dovoli
in žalostno poje mi...

sedim pokončno
hrbtenica mi je hvaležna
ko so ovinki ne grabim sedežev
čez rdečo nosim kameleona
vetrovi se obračajo stran
lilije odpirajo navznoter
glasba kresnic je glasna
vesolje v malem