tišina moreča me reže čez pleča napetost v meni hlepi za teboj objem potrebujem en topel objem samo en trenutek da se nate naslonim

Ne daj mi poljubov,
ki jih ne želiš.
Ne daj mi besed,
ki jih vsem deliš.
Ne vzemi mi ljubezni,
če je ne gojiš.

Pusti me, da se izgubim,
ker sem bila vse
in bila sem vsepovsod.
Beseda ne bo bolela,
ker so bolele druge stvari,
ko sem upala in verjela.
Sedaj lebdim kot balonček,

Si rekel,
da njo imaš rad
in otrok je tvoj zaklad.
Meni praviš to?
Zakaj?
Da mi bo bolj hudo?
In, če ne veš,

S teboj bi plesala......od jutra do čeri,
s teboj bi lebdela.......od neba do noči,
s teboj bi verjela........od dna do konca dni.

Ne veš, kako srce se v žalosti razlije
in potem je vsaka kapljica krvi
kot tisoč žalosti in vsaka zase
bije......

Ne veš, kako se duša v razočaranju razbije
in potem je vsak njen kos

Težko je razumeti,
kako se ljubezen porodi,
ker prelahko je vzeti,
vse dobro od ljudi.
In včasih premišljujem,
kaj vzamem in kaj vzameš ti,
in v sebi se bojujem,

Dopusti mojim ocima da vode tvoje tijelo,
u suncu njihovih zjenica ima dovoljno mjesta,
moje te oci kao vjecna ljubav ljube
i dusa te neizmjerno ljubi, moja zeno,
na usne ti poljupcima mladog ljeta slijece,
ljubi tvoje srce, jer si moje srce.

Nad mene iznenada črno prekletstvo se je zgrnilo..
Le kaj je vzrok temu, da se je to pripetilo..?
Le kaj sem takega tako nápak storila,
da črna tema za zmerom nadme se je zgrnila..?

V čarobni modri noči,
ko vsa Zemlja mirno spi,
biserni labod svoja krila usloči,
drobno solzo iz strtih oči spusti..