Tam stojiš z mrkim čelom,
Gledaš me tako grdo.
Ne moreš verjeti izrečenim besedam,
Sprašuješ me kaj, zakaj, kako?
A moj odgovor ti ne zaleže.
Ustvariš si blodnjak temnih misli,

razcepljen med slutnjo in prazno prevaro
zapravljen v poplavi banalnih besed
izgubljaš partijo razbiješ zrcalo
spoznaš da si v cirkuški šotor ujet

Prihajamo od znotraj,
odhajamo navzven.
V srcu čutimo tišino,
v duši lepoto,
ki obseva telo in seže v univerzum neskončnosti.

Sivina zastrla je modrino,
iztiska roso, ki hladi mojo mi vročino,
pušča sledove v koži in me reže,
bolečina moje srce vpreže,
kakor vran tema stistka mi oko,
skirvam svojo biserno solzo.

Danim, danem v noči
Več kot se jim zaljubi
Danim, danem več v noči
Več kot mi besede dane...
Kreten....

En, dva,
Tri, štiri, pe(d;t)...
reši vseh pregreh...
šest, sedem, (o;v)sem
daje smisel keh...

V večni noči tavam,
z lučjo v roki, vodim
izgubljene duše v noč...

Kot jaz tudi one trpe,
vedo brez mene so izgubljuene
izgubljene še bolj kot sem sam...

Zrak, ki ga je že vsa ta leta postavljal na rob
sedaj nikakor noče v njegova pluća
zameglijo se mu misli in pade...

Odtoči, ko brezbrižno leži na hladnih tleh
Se zave in se nasmehne
še ni konec, še naprej bo bolelo...

Čas je le miselna substanca,
ki prekriva razsodnost dejanj,
katerim služi telo za gibanje

Vrednost energije dane v prosor
se meri po mamini goveji juhi
in prisotnosti točajk

Dosegamo višine vesoljske,
se oddaljujemo v vesoljne daljine
a še vedno nas večina živi v bližini
in smo odaljeni kot planeti,
ki krožijo okoli istega kraja.