v kroglo se dere
in všeč mi je
v kroglo se dere
in nič ne pove

Če roko dam v peč me peče.
če jem feferone me peče
... in še potem....

Če rečem tisto kar mi uide me peče.
in ne tistega kar bi moral,
... isto....

Vse kar vidim so ikone
ikone svetega sveta.
Z svojo voljo,
ki mir mi ne da.

Pridi bliže naj ti povem,
o dežju,
o rekah,
o morju
o obstoju slehernega,
o smislu.

Kot kače se mi zvijajo možgani
in premišljajo o besedah.
O besedah, ki naj jih roka piše.
Rečejo napiši še "mestu".
Roka, ki jih vstrajo uboga napiše "mostu".
Saj je še bolje tako mi rečejo
A vseeno so jezni,
jezni na roko
na roko, ki jih ne uboga.

List za listom,
stran za stranjo
so obračali, naši zananci, predniki in bodoči rodovi ga bodo.
A moji ne!
Ker mojih ni!
Ali pač?
V kjigah to izvem si rečem
in berem list za listom
stran za stranjo.

Ko korenine prerastejo
še tisto zadnjo kost,
ki je bila zkokopana.

In ko gozd preraste
še tisiti zadnji,
mali košček puščave
na svetu...